Gilbert & George, ekscentrika britanske umetniške scene

V Italiji rojeni Gilbert (1943) in Britanec George (1942) sta se spoznala leta 1967 med študijem umetnosti in kot pravita, ju je najprej povezalo to, da je bil George edini, ki je razumel Gilbertovo polomljeno angleščino. Kmalu sta začela skupaj ustvarjati, leta 2008 pa sta se tudi poročila in rekla, da je bil za to "že skrajni čas". Izobražena kiparja sta sicer najprej začela ustvarjati performanse, v katerih sta sama nastopila kot živi skulpturi, umetniški predmet. Pozneje sta se posvetila velikim kolažem in pri ustvarjanju uporabljala fotografije ter večinoma s črno in belo barvo, ki sta ji pozneje dodala še rdečo in rumeno. Tematika del, naslovljenih The Pictures, je obsegala vse od vere do patriotizma.

Njuno delo je pozornost javnosti sicer najprej pritegnilo zaradi potencialno šokantnih podob, ki so vključevale goloto, spolnost, telesne izločke, pogosto sta umetniško poveličevala britanske subkulture, kot so obritoglavci in potomci pakistanskih priseljencev. V sedemdesetih sta zaobjela duha punka, jeze in propada in na slikah gledalcem postavljala vprašanja, kot je na primer: Ali si jezen ali dolgočasen?

V osemdesetih so njuna dela postala še bolj pisana, odgovor na potrošniški kapitalizem pa sta poiskala z izpostavljanjem lepote na nenavadnih krajih. Tudi v njunih novejših delih so v ospredju teme, ki se odkrito lotevajo družbenih strahov. Slika z naslovom S Kapuco (2005) tako na primer prikazuje umetnika, obdana z mladeniči, ki so pokriti s kapucami. Prav njuna podoba je značilna za njuna dela, pogosto se postavita v središče, skrbno pa oblikujeta tudi svoj videz in sta znana po klasičnih moških oblekah iz tvida.

Verjameta v smisel, ne obliko Sama sicer pravita, da s svojimi deli ne želita šokirati, likovni kritiki pa pravijo, da so njuna dela v svojem bistvu pravzaprav krhka, ne napadalna. Njuna estetika je le oblika komunikacije z občinstvom. Pravita, da verjameta v smisel in humanizem, ne v obliko ali potrošništvo, kot na primer Andy Warhol. Posebno zanimiv je kontrast med njunimi nekonvencionalnimi deli in odkrito podporo konservativni stranki ter opevanje Margaret Thatcher, ki naj bi po njunih besedah naredila veliko za umetnost. "Socializem bi rad, da so si vsi enaki. Midva hočeva biti drugačna." Podpirata tudi monarhijo, princ Charles pa se jima zdi "pravi kavalir".

Njuna velika platna fotografskih kolažev se danes prodajajo za po več sto tisoč evrov, imata tudi več častnih doktoratov. Leta 1986 sta prejela Turnerjevo nagrado in leta 2005 razstavljala v britanskem paviljonu na Beneškem bienalu, leta 2007 pa je bila v londonski galeriji Tate na ogled velika retrospektiva njunega ustvarjanja, ki je obsegala več kot 200 del. "Gilberta pohvale spravijo v zadrego, jaz pa v njih uživam," je leta 2009 povedal George za časnik Telegraph: "Vse, kar počneva, delava iz ljubezni do umetnosti. A vse, kar sva si vedno želela, je biti ljubljena."