Foto: Na premieri predstave Sedem let skomin

Uspešnico ameriškega avtorja Georgea Axelroda v prevodu Valerije Cokan je režiral Primož Ekart. V komediji so nastopili nova članica ansambla MGL Ajda Smrekar ter Sebastian Cavazza, Mojca Funkl, Gregor Čušin in Gregor Gruden.

Kot so zapisali pri Mestnem gledališču ljubljanskem, po sedmih letih skupnega življenja, ko smo že dobro utrjeni in utrujeni od vsakodnevne rutine, nastopi trenutek, ko nas zamika, da bi partnerja zapustili ali pa vsaj skočili čez plot. Se noro zaljubili in se predali goreči strasti. Tako se vse bolj dozdeva tudi Richardu (Sebastian Cavazza), postavnemu in čednemu moškemu srednjih let, ki za nekaj dni ostane sam v razgretem stanovanju, saj je njegova žena Helen (Mojca Funkl) s sinom odšla na počitnice.

Ko s kozarcem viskija v roki med poslušanjem tekme meditira o svojih čarih in o vseh ženskah, ki bi jih lahko imel, ga skoraj ubije litoželezni lonec, ki pade z zgornjega balkona. Sreča v tej nesreči je tudi njena povzročiteljica (Ajda Smrekar): mlada, prikupna in privlačna podeželanka, ki poleti, ko so vsi na počitnicah, skrbi za sosedov vrtiček. Beseda da besedo in nekaj trenutkov zatem se Richard in dekle ob kozarčku penečega vina znajdeta pri njem na zofi.

Leta 1955 je Billy Wilder po Axelrodovi komediji posnel film z istoimenskim naslovom, uspeh filma pa je Axelroda zalučal med uspešne filmske scenariste. In prav iz tega filma je sloviti prizor, v katerem veter, ki piha skozi rešetke nad podzemno železnico, privzdigne frfotavo krilo dražestne Marilyn Monroe in jo poveliča v popikono 20. stoletja. Tedanja neusmiljena cenzura je filmsko različico te romantične komedije oropala sočnosti in žgečkljivosti – zato na koncu ne izvemo, kaj se je v resnici zgodilo, a to vprašanje v predstavi ne ostane odprto.