Sreda, 27. 2. 2013, 13.45
8 let
Drago Jančar gost pariškega centra za svetovno književnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
Ta je v predavanju, ki ga je naslovil po romanu Drevo brez imena, med drugim dejal, da zavrača oznako postmodernista, ker ne ve, kaj naj bi pomenila. Bliže mu je oznaka posteksistencialist, s katero ga je opisal nek francoski kritik.
Jančar je predavanje pričel s citatom Franza Kafke: "Nima smisla pisati knjige, če te knjiga ne udari v glavo". Spregovoril je o svojih delih in povedal, da ga "onesrečuje, če nekdo označi njegovo literaturo kot kritiko totalitarizma, čeprav se del literature ukvarja s to tematiko". Na Jančarjevo pisanje je vplival francoski avtor Albert Camus, kot mladostnik pa je, kot je povedal, rad bral tudi dela Franza Kafke.
Pogovor z Jančarjem, ki je potekal v soboto, je vodila Pauline Fournier, predstojnica oddelka za slovenistiko na Nacionalnem inštitutu za orientalske jezike in civilizacije v Parizu, v okviru katerega deluje Center za študij in raziskovanje svetovne književnosti.
Jančar se je v predavanju zahvalil pokojni predstojnici oddelka za slovenistiko na omenjenem inštitutu Antoniji Bernard, ki ga je uvedla v francoski prostor in med drugim v francoščino prevedla njegov roman Katarina, pav in jezuit.
Na prireditvi sta sodelovala tudi direktor Centra za študij in raziskovanje svetovne književnosti Stephane Sawas in francoski igralec slovenskega rodu Stanislas Merhar, ki je v francoščini prebral odlomka iz Jančarjevih besedil. Dogodka so se udeležili tudi veleposlanik pri OECD Andrej Rant, profesorji, raziskovalci in študentje na inštitutu, člani Društva Slovencev v Parizu in drugi, je sporočila lektorica slovenščine na Nacionalnem inštitutu za orientalske jezike in civilizacije v Parizu Simona Gotal.
Drago Jančar (1948) je eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev. Začel je s pisanjem pripovednih del v modernistični pripovedni tehniki in pod vplivom francoskega novega romana. V svojih delih obravnava spore posameznika z aktualnim družbenim okoljem.
Za književni opus je Jančar prejel številne nagrade. Je štirikratni prejemnik Grumove nagrade za drame, trikratni dobitnik Rožančeve nagrade za eseje, prejel je tudi veliko Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, evropsko nagrado za kratko prozo, Herderjevo nagrado ter evropsko književno nagrado ACEL. Za tri romane - Zvenenje v glavi, Katarina, pav in jezuit ter To noč sem jo videl - so mu podelili kresnika.
