Torek, 5. 11. 2019, 17.50
4 leta, 12 mesecev
Od istospolnih parov do Karla Marxa: takšni so semaforji za pešce po svetu #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,47
12
Semaforje za pešce, na katerih svetijo liki, ki štrlijo iz uveljavljenih norm, marsikje po svetu poznajo že dolgo. In še zdaleč ne povzročajo toliko hude krvi kot v Sloveniji.
Potem ko so na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in promet dovolili, da je na semaforjih za pešce silhueta s krilom, je slovenska javnost (predvsem na družbenih omrežjih) zagnala vik in krik. Nekaterim se zdi ukrep nepomemben v luči veliko večjih infrastrukturnih težav, ki jih imamo v Sloveniji, drugi so zaznali ogroženost moškega spola, spet tretji so preprosto proti.
A če vsaj malce pogledamo okoli sebe in čez državne meje, (občasno) pojavljanje likov v krilih na semaforjih ni prav nobena novost. Še več: ponekod, predvsem v Nemčiji, si na semaforjih za pešce resnično dajejo duška. In velja poudariti: do zdaj se zaradi žensk, istospolnih parov ali kakšnih drugih neuveljavljenih likov na semaforjih še nikjer ni porušil družbeni red.
Možiček s klobukom (spodaj) je simbol na semaforjih za pešce, ki izvira iz nekdanje Vzhodne Nemčije. Do danes je pridobil kultni status in pogosto krasi tudi turistične spominke. Pred 15 leti pa je Joachim Rossberg, izdelovalec prometne signalizacije, predstavil žensko različico semaforja, ki še danes sveti v več nemških mestih. Mimogrede: Rossberg menda pri razvoju ženskega lika v mislih ni imel enakopravnosti spolov, ampak povsem praktičen razlog: krilo daje ženskemu liku večjo svetlo površino, zaradi česar je bolj viden.
Nemčija ima sicer pri semaforjih za pešce verjetno najbolj bujno domišljijo, kar jim dovoljuje tudi pravilnik, po katerem lahko mesta sama odločajo o likih, ki jih uvrščajo na semaforje.
V Hannovru v adventnem času svetijo liki, ki vabijo na tamkajšnji božični sejem.
Leta 2018, ob 200-letnici rojstva Karla Marxa, so v njegovem rojstnem mestu Trier postavili štiri semaforje za pešce, na katerih sveti avtor Komunističnega manifesta in Kapitala.
Na podoben način so leta 2017 ob 500. obletnici reformacije v mestu Worms počastili svojega najslavnejšega občana Martina Luthra.
V Mainzu stoji 11 semaforjev za pešce, ki jih krasijo Mainzelmännchen, priljubljeni risani junaki s televizije ZDF (ta ima sedež v Mainzu).
Drugod po svetu se spremembe semaforjev za pešce vrtijo predvsem okoli spolov in razmerij med njimi.
Na Dunaju so leta 2015, ko so gostili Evrovizijo, predstavili tri nove različice semaforjev za pešce, na katerih so pari namesto le enega lika: dve ženski, dva moška ter moški in ženska. Po prvotnih načrtih naj bi ti semaforji svetili le v času Evrovizije, a so poželi toliko pozornosti in odobravanja javnosti, da so začasni projekt spremenili v trajnega.
Dunajskemu zgledu so kmalu sledili tudi drugod po svetu, med drugim v Madridu (na sliki), Londonu, Stockholmu in Canberri.
Tudi spremembo, ki te dni buri duhove v Sloveniji, je uvedlo že precej mest. Semaforje z ženskimi liki imajo ob že omenjeni Nemčiji med drugim tudi v Valenciji, Melbournu in na Reki. Mimogrede, "ženski" semafor imamo tudi v Sloveniji - od 8. marca letos sveti v Kranju (na sliki).
Včasih pa semaforji novo podobo dobijo tudi brez dovoljenja oblasti. Eden najbolj znanih primerov je bil projekt, ki se ga je v Pragi lotil umetnik Roman Týc:
Leta 2007 je češki umetnik Roman Týc spremenil podobo 50 semaforjev za pešce v Pragi. Med drugim jih je opremil z ženskimi liki, pa z liki, ki imajo le eno nogo, in pijanci. Mestne oblasti niso bile zadovoljne, obtožen in obsojen je bil zaradi poškodovanja javnih naprav, zaradi česar je mesec dni prebil v zaporu.
12