Četrtek,
17. 4. 2014,
20.35

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

romanje romarska pot Santiago de Compostela

Četrtek, 17. 4. 2014, 20.35

5 let, 4 mesece

"Ko te Camino enkrat zagrabi, te ne izpusti več"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
V zadnjih letih romanje spet dobiva vedno več privržencev. Nekaj jih na poti poglablja svojo vero, drugi kondicijo in meditacijo. Prav vsi pa pridejo domov z nepopisnimi občutki.

Eni gredo na romanje enkrat, drugi večkrat. Nekateri prehodijo ali prekolesarijo petdeset kilometrov, drugi tisoč. Povezani v skupnem duhu romajo proti cilju, a kot je napisal že znani slovenski alpinist Nejc Zaplotnik: "Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi."

Med Slovenci je zelo priljubljena romarska pot k sv. Jakobu Komposteljskemu v Španijo. V 10. stoletju se je začela romarska pot Camino de Santiago, kot ji pravijo Španci (Pot sv. Jakoba). Santiago de Compostela je skozi stoletja še vedno končni cilj številnih romarjev, ki se želijo pokloniti relikvijam sv. Jakoba.

Prva zabeležena Slovenca, ki sta pot prehodila peš, sta bila zakonca Rigler. Prehodila sta najbolj obiskano pot Camino Francés, ki se začne pod Pireneji v Franciji. Svoja občutja sta strnila v knjigi Blagor vama, uboga reveža, pozneje pa sta leta 2010 odprla Jakobovo pot v Sloveniji, ki je dolga 297 kilometrov. Če je za koga Camino predaleč in prenaporen, lahko tako roma po slovenskem delu te poti.

Špansko romarsko pot je popularizirala ameriška igralka Shirley MacLaine, ki je v knjigi Camino: po stezi zvezd opisala svoje potovanje in odkrivanje same sebe. Svojo pot je začela, ker so ji ljudje z vseh strani govorili o Caminu, tako da se klicu nazadnje preprosto ni mogla več upreti. Rok Terkaj in Barbra Drnač sta le ena izmed številnih slovenskih popotnikov, ki jih je Camino poklical.

Odklop od vsega znanega Rok Terkaj, glasbenik, diplomirani teolog in popotnik po duši, je celotno pot prehodil dvakrat: "Slišiš klic v sebi in greš, ko si pripravljen za nekaj, te nekaj privlači … višja sila."

Barbro Drnač, novinarko, voditeljico in plesno strokovnjakinjo, je navdušil film Pot (The Way) Emilia Esteveza z Martinom Sheenom v glavni vlogi. "Ko sem ga pogledala, nekje sredi marca lani, me je tako navdušil, da sva se z Bojanom Požarjem, mojim partnerjem, odločila, da preprosto greva nekam, kjer si nisva mogla predstavljati, kako sploh bo. Na neki način je bil to odklop od vsega znanega, preverjenega, videnega, doživetega."

Prehodila je le del poti, 180 kilometrov, in sicer v dveh delih. "Korakanje čez Pireneje do Pamplone sem opravila v treh dneh, potem se je telo uprlo in sem se vrnila v Slovenijo. Bojanu sem se pridružila na zadnjih sto kilometrih čez Galicijo. Sem strašno ponosna na prehojene kilometre, ker jih res nihče ne more narediti namesto tebe. In dejstvo, da je moje telo na nek način še vedno utrujeno od vse kemoterapije in obsevanj zaradi moje bolezni, je bilo še dodatni razlog za razstrupljanje tako telesa kot duha. Ponosna sem na odločitev in podvig."

Jakobova pot je sestavljena iz več odsekov, od katerih se glavni začne v kraju Saint-Jean-Pied-de-Port na meji med Španijo in Francijo in se imenuje Francoska pot (Camino Francés). Dolga je okoli 780 kilometrov in poteka po severni Španiji. To je zadnji del poti, ki je skupen vsem različicam.

Žulji največja nevšečnost na poti Največja nevarnost in nevšečnost na tako dolgi poti so zgolj žulji na nogah. Rok in Barbra sta priznala, da sta imela malce težav z žulji in bolečinami v nogah. "A ko dosežeš cilj, je duša mirna, občutki pa nepopisni," omili bolečino Barbra.

Prav vsi, ki se vračajo z romarskih poti, pišejo in govorijo o novih spoznanjih in novi zasvojenosti.

Rokovo spoznanje je bilo, kako malo potrebujemo, da smo srečni, "ter da včasih nosimo na svojih hrbtih preveč in nas je strah pustiti nekaj za seboj, raje se mučimo in trpinčimo, kakor da bi preprosto pustili nekaj za seboj in obrnili nov list".

Odlična preizkušnja praga tolerance Barbra je bolje spoznala klice svojega telesa, ki ji je govorilo ne, dovolj je, ne pretiravaj. "Do takrat pri meni ni bilo izjave, da česa ne zmorem. Poleg tega sem spoznala cel kup ljudi, ki hodijo/romajo po tej poti vsak s svojim razlogom ali pa brez njega. Narava je prekrasna, hrana slastna, boj s partnerjem in samim seboj pa odlična preizkušnja praga tolerance. Mislim, da se na Camino vrnem, mogoče še letos. Namen je, da prehodiva Bojanovih manjkajočih 180 kilometrov med Burgosom in Leonom. Ko te Camino enkrat zagrabi, te ne izpusti več."