Kaj letos najbolj razburja kopalce na Jadranu #foto

Njihova vodja Andreja Ramšak ob tem opozarja na problematiko zlivanja meteornih vod v morje in odsotnost biomonitoringa oz. zelo natančnih testov, s katerimi lahko spremljamo procese znotraj celic, ki ga zaradi neposluha države že tri leta ne izvajajo. 

Dr. Andreja Ramšak, vodja Morske biološke postaje Piran, Nacionalni inštitut za biologijo, izpostavlja problematiko zlivanja meteornih vod v morje in opozarja na pomanjkanje sredstev za izvajanje biomonitoringa, s katerim lahko spremljamo procese znotraj celic. Tovrstnih testov kljub evropski uredbi ne izvajajo že tri leta. Foto: Osebni arhiv Ste na Morski biološki postaji letos v Jadranskem morju opazili kakšne posebnosti?

Da, že od začetka poletja je v morju mnogo več rebrač kot prejšnja leta. Gre za organizme, ki najbolj razburjajo kopalce oziroma najbolj pritegnejo njihovo pozornost. Pojavljajo se po celotnem Jadranu, podobno kot se je to dogajalo že lani.

V spomladanskem obdobju smo opazili tudi uhate klobučnjake, ves čas se pojavljajo veliki klobučnjaki, v zadnjem času pa še morske cvetače, v primerjavi s prejšnjimi leti je meduz precej manj.

Kakšne so značilnosti rebrač in ali so nevarne kopalcem?

Značilno zanje je, da je njihovo telo zelo krhko, ker imajo samo hidrostatski skelet, ki jim v morju daje obliko, na kopnem pa skorajda razpade. Rebrače niso nevarne in se vam jih ni treba bati, verjetno pa so marsikateremu kopalcu neprijetne.

Omenili ste, da je pojavljanje meduz odvisno od ciklov. Kako dolgotrajni so ti cikli in kdaj so bile meduze nazadnje množično v našem morju?

Različno, lahko gre za nekajletne cikle, ko se meduze pojavljajo množično, in obdobja, ko jih sploh ni. Raziskovalci opažajo, da so pojavljanja meduz v zadnjih desetletjih vedno pogostejša.

Opažamo pa različne vrste klobučnjakov. Začelo se je leta 2004, ko so se kakih sedem let zelo množično pojavljale mesečinke. Prav tako so se pojavljale v skoraj celotnem Atlantiku, ugotovili smo, da gre za isto vrsto, populacije mesečink se med sabo le malo razlikujejo.

Na Jadranu so letos prisotne tudi morske cvetače. Foto: Tihomir Makovec NIB-MBP.

Kmalu za tem so se začeli pojavljati veliki klobučnjaki, uhati klobučnjaki in morska cvetača. Letos mesečink nismo opazili, so pa zato prisotni uhati klobučnjaki, medtem ko se veliki klobučnjak pojavlja vse leto. Poleti se pojavlja tudi morska cvetača, ki opeče le malo. V obrežnem pasu so tudi morske vetrnice, ki prav tako opečejo.

So te vrste ljudem nevarne?

Vse imajo v svojem telesu strup, a jih ne čutimo, če se jih dotikamo z dlanmi, saj je koža tam debelejša. Drugače je, če se nato s prsti dotaknemo drugih delov telesa. Takrat bomo začutili pekočo bolečino. Najbolj ožge mesečinka, pri drugih pa je ožig blažje narave.

Morske vetrnice se nahajajo v obrežnem pasu, ob bližnjem srečanju pa povzročijo neprijetno pekočo bolečino. Foto: Tihomir Makovec NIB-MBP.

Ali si lahko iz prisotnosti organizmov v morju ustvarimo sliko o tem, kako čisto ali onesnaženo je pravzaprav morje?

Lahko, zato ker so nekatere vrste zelo občutljive in v zelo onesnaženem morju izginejo. Kakovost morja lahko ocenimo tudi z zelo natančnimi testi, t. i. biomonitoringom, s katerim lahko spremljamo procese znotraj celic. Tako lahko ugotovimo, ali so organizmi zaradi kemijskega onesnaženja prizadeti ali ne.

Tako kot je se na kopnem zgodil Kemis, se tudi v morje lahko izlijejo kemikalije in pomorijo pomorske organizme.

V Jadranskem morju je letos največ rebrač. Foto: Siol.net/ A. P. K.

Zaradi želatinastega telesa jim otroci pravijo kar "sluzkoti". Foto: Siol.net/ A. P. K.

Kako je poškodba kanalizacijske cevi v Portorožu vplivala na organizme v morju?

V tem primeru je šlo za mikrobiološko onesnaženje, pri katerem so se sprostili mikroorganizmi, ki so v odplakah, se pravi v greznici, kar škodi predvsem ljudem, morskim organizmom pa v glavnem ne.

Mikroorganizmi se lahko kopičijo v nekaterih filtratorskih organizmih, tako kot se to dogaja v školjkah, a jim ne škodujejo. Zanje so škodljive druge vrste bakterij in virusov.

V portoroškem primeru je šlo bolj za varovanje zdravja ljudi, se pa po drugi strani sprašujem, kako je z meteornimi vodami.

Gre namreč za to, da se v primeru nalivov v bližini plaž te zlivajo v morje. Pri tem dež s cest spere vso umazanijo (kemikalije, ki se sprostijo iz prometa in z avtomobilskih gum), ki se z izlivom v morje odloži in škoduje organizmom. To se običajno dogaja v času neurij, ko je morje razburkano, zato ljudje v tem običajno niti ne vidijo težav.

Foto: Vid Ponikvar

V primeru, ki ste ga omenili, lahko pohvalim odziv kolegov, je pa ljudi treba opozoriti tudi na druge vidike in onesnaženja. Da se bolje zavedamo svojega okolja in se nanj spomnimo, tudi kadar nismo na morju.

Omenili ste biomonitoring. Kaj kažejo zadnje raziskave?

Žal ne kaj dosti, saj biomonitoringa že tri leta ne izvajamo, ker ga država ne financira več. Nima posluha in čeprav je v morski direktivi EU predpisano, da moramo spremljati učinke kemikalij na morske organizme, tega ne počnemo.

Trenutno na Morski biološki postaji delamo samo raziskovalno, rednega monitoringa pa že tri leta ne izvajamo, kar je po moji oceni velika škoda.

Rezultati, ki nam jih kljub vsemu uspe pridobiti, kažejo, da naše morje ni popolnoma čisto. Ne bi rekla, da je kritično, se pa kaže, da so organizmi zaradi kemikalij v morju v stresu. Povsem čistega morja nimamo.

Ali lahko sklenemo, da več ko je organizmov na morju, čistejše je morje?

Bolje: več ko je vrst organizmov v morju, čistejše je morje. Nekatere vrste so na kemijsko onesnaženje (onesnaženje s kemikalijami, ki jih je ustvaril človek in se prej niso pojavljale v okolju, s težkimi kovinami, ki so v okolju nevarne, a so nekje bolj skoncentrirane ali pa gre za onesnaževanje z organskimi snovmi, na primer z odplakami, ki so polne hranil, ki prav tako povzročajo onesnaženje) zelo občutljive.

Nekatere vrste so zelo občutljive in izginejo, druge so zelo tolerantne in preživijo, nekatere pa se prilagodijo.