"Fontana v Žalcu sploh ni prava fontana"

Za cilj drugega izleta sem izbrala Spodnjo Savinjsko dolino. Prej sem že večkrat obiskala to regijo, nikoli pa še nisem imela priložnosti, da bi si dobro ogledala zanimivosti, ki jih ponuja. Veliko sem slišala o hmeljarski tradiciji tistih krajev in zdaj sem dobila priložnost, da odkrijem njihove znamenitosti.

Prvo odkritje dneva: rimska nekropola v Šempetru

Izlet sem začela v vasi Šempeter v Savinjski dolini. Že večkrat se je izkazalo, da nekateri slovenski kraji na prvi pogled niso nič posebnega, v resnici pa skrivajo nekaj nenavadnega. Šempeter ima poleg odlične picerije še eno zanimivost: rimsko nekropolo. Ohranjeni ostanki rimske kulture se mi zdijo zelo zanimivi – na Poljskem jih ni v takšni obliki, ker rimski imperij nikoli ni segal do tja. Zanimivo je, da je prek Šempetra potekala jantarna cesta, ki je v rimskih časih potekala tudi prek območja današnje Poljske.

Žalec: fontana je nedvomno glavna znamenitost mesta

Od Šempetra smo pot nadaljevali do Žalca. Tam sem želela poskusiti slavno fontano piva, ki je edina v Evropi. Odprtje fontane je bil zelo odmeven dogodek tudi v tujini, zato me je zanimalo, kako je sploh videti.

Zanimivo je predvsem to, da fontana piva pravzaprav sploh ni prava fontana, ampak gre za točilne pipe, zgrajene na prostem, iz katerih lahko poskusiš različne vrste piva lokalnih pivovarjev. Na dan našega obiska je bilo presenetljivo veliko ljubiteljev piva in komaj mi je uspelo natočiti nekaj piva zase. Fontano piva oglašujejo z besedami "okusi zelenega zlata" in ena vrsta piva je res zelene barve.

Ideja je zelo zanimiva in zdi se mi, da je fontana zelo uspešna. Edina stvar, ki mi ni bila všeč, je to, da se hitro zapre. Ko smo se proti večeru vrnili v Žalec, da bi odšli na novo degustacijo piva, ki nam je pripadala – z enim vrčkom lahko poskusite šest vrst piva v štirih urah – , je bila fontana že zaprta.

Od fontane v Pekel

Naslednja točka izleta je bila jama Pekel. Od parkirišča do jame vodi lepa gozdnata pot. Prehodila sem jo s svojo prijateljico iz Poljske, ki je bila takrat na obisku v Sloveniji. Čas nama je hitro minil, med potjo sem jo naučila nekaj slovenskih besed. Slovenska pokrajina vedno naredi velik vtis na obiskovalce, predvsem njena raznolikost in lepota narave. Žal nama tisti dan ni uspelo obiskati jame, ker je bila zaprta, imam pa zdaj vsaj še en razlog, da se vrnem tja.

Razgledna točka dneva: gora Oljka

Ker nisva mogli iti pod zemljo, sva se odločili, da se bova nekam povzpeli. Odpravili sva se na goro Oljko, ki je v bližini. Oljko se vidi celo z avtoceste med Vranskim in Celjem – to je tisti hribček, na vrhu katerega stoji slikovita cerkev. Do hriba sva se pripeljali po ovinkasti cesti, do vrha pa se povzpeli peš. Takrat sem se še enkrat prepričala, da mora vsak pravi slovenski izlet vključevati vsaj malo pohodništva in posledično tudi ustrezno opremo oziroma čevlje. Na žalost sem se sama na vrh odpravila v sandalah, ki sem si jih na poti strgala. Naslednjič moram bolj previdno načrtovati organizacijo izletov.

Cerkev na vrhu hriba je zares vredna ogleda. V njej je zgodovinski leseni oltar in prijetno hladno, da bi kar ostal notri. Zelo so mi všeč slovenske cerkvice, ker so ponavadi zelo lepo vzdrževane. Povzpeli sva se tudi na zvonik cerkve in pri tem upoštevali, da se morava vrniti pravočasno – še preden bi zvon zazvonil.

Iz zvonika se nam je odprl razgled na kraje Savinjske doline, hitro sem prepoznala Velenje, ki ga zaznamujejo dimniki. Moja prijateljica me je takrat vprašala, po kateri industriji je najbolj poznana Slovenija, saj velenjski rudniki spominjajo na nekatere na Poljskem. Pravzaprav nisem znala odgovoriti, če bi govorili o izvozu slovenskih izdelkov, pa je hmelj zagotovo eden izmed najpomembnejših.

Konec, kot se šika: na Gradu Komenda

Izlet sem končala na Polzeli, kjer sem obiskala Grad Komenda. Zelo priporočam obisk tega gradu: je lepo obnovljen, v njem sta tudi kavarna in razstava eksponatov malteškega reda. V gradu smo si ogledali tudi dobro ohranjene ruševine romanskega stolpa. Tisti dan je bil na gradu koncert lokalih skupin, ki so nas sprejele s svojim lepim petjem.

Za konec smo šli še na koncert pihalnega orkestra Cecilija, na katerega me je povabila prijateljica, ki živi v Savinjski dolini. Koncert se je imenoval Veliko platno, predstavili pa so skladbe iz filmskih uspešnic.

Nagradna igra: Kje se skriva vaš najljubši kotiček v Sloveniji?

Odkrivajte Slovenijo skupaj z nami in našimi blogerji ter nam pokažite, kam naj se naslednjič odpravimo na izlet. Imate svoj najljubši kraj v Sloveniji, kamor najraje zahajate? Pošljite nam fotografijo svoje naj slovenske destinacije in se potegujte za Mastercard kartico v vrednosti 40 evrov.