Rožnata barva ni samo za punce

Ko proti koncu romana Veliki Gastby iz leta 1925 Gatsby obleče rožnato obleko, se vanjo obregne Tom Buchanan, ki ne verjame, da bi nekdo, ki je hodil na Oxford, nosil rožnato. A njegova kritika ne izhaja iz današnjih predpostavk, da je rožnata barva feminilna ali gizdalinska.

Kot je pred kratkim za Denver Post povedal kostumograf nove filmske priredbe Gatsbyja, je imela rožnata barva v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razredne konotacije. Rožnata je bila namreč barva delavskega razreda, medtem ko je danes rožnata barva bogatejših, ki je še posebej priljubljena v poletnih mesecih, ki jih bogati preživijo na jahtah.

"V 18. stoletju je bilo nošenje rožnate obleke z rožastim potiskom povsem v skladu s takratnimi predstavami o moškosti," je za Atlantic povedala Valerie Steel iz modnega muzeja in inštituta v New Yorku. Ker so rožnato barvo dojemali kot odtenek rdeče, ki je veljala za vojno barvo, je bila rožnata nekoč bolj moška kot ženska barva, ker pa gre za pastelni odtenek, je bil ta pogosto povezan z zdravjem in mladostjo, zato so rožnato barvo nosili mladi ljudje, tako fantje kot dekleta, medtem ko se za starejše ni spodobila.

Če ste spremljali oddaje QI s Stephenom Fryjem, ste se lahko naučili, da sta pri otrocih rožnata in modra nekoč nosili ravno obratni pomen kot danes. V 19. stoletju so v Veliki Britaniji fantke oblačili v rožnata, dekleta pa v modra oblačila. Leta 1927 je v časopisih pisalo, da belgijska princesa Astrid sobo svojega še nerojenega sina okrasila v rožnati barvi, a je nato, kako nerodno, rodila deklico.

Eden od razlogov, da se je modra povezovala z dekleti, je bila Devica Marija, ki je bila oblečena v modro, za dodatek pa nas je Stephen Fry naučil, da so v Veliki Britaniji do sredine 15. stoletja tako ali tako vse otroke klicali deklice (girls); fantje so bili "knave girls", dekleta pa "gay girls", medtem ko je beseda fant (boy) izvirno pomenila služabnik.

A nazaj k barvam. Strogo ločevanje otrok glede na spol je postalo popularno šele konec 19. stoletja pod vplivom Sigmunda Freuda in drugih razvojnih psihologov in takrat so starši začeli svoje novorojence oblačiti glede na spol. V romanu Louise May Alcott Male ženske iz leta 1880 Amy svoja nečaka loči tako, da ima deklica rožnato, fantek pa modro pentljo, čeprav nekateri menijo, da je bila dodelitev barve naključna in da je zgolj želela ločiti med dvojčkoma.

Rožnata se je predvsem v zahodni kulturi kot dekliška barva dokončno uveljavila šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja in vmes doživela kar nekaj "slabih časov". V sedemdesetih so bile več sezon zapored kolekcije oblačil za otroke brez rožnate barve, nekoliko manj priljubljena pa je bila tudi v osemdesetih. Nazaj v modo so jo vrnili starši iz generacije X, ki so svoje otroke, morda kot upor vrednotam svojih staršev, spet začeli oblačiti glede na spol.

Od osemdesetih let, ko so rožnato barvo posvojila še številna feministična gibanja, si je ta utrdila svoj položaj kot ženska barva, pa tudi barva za ne dovolj možate moške. Na univerzi v Iowi so desetletja omarice športnih nasprotnikov barvali v rožnato, da bi jih pasivizirali in jim dali vedeti, da so navadne reve, medtem ko nogometaše italijanskega Palerma rožnata barva dresov očitno ne ovira pri igri.

Zato naj vas nošenje rožnate barve, pa naj gre za dizajnerski kos ali pa navijaški dres Palerma, ne skrbi.