Sreda, 2. 12. 2020, 14.32
10 mesecev, 2 tedna
Obrt, ki Žiri in Slovenijo umešča na zemljevid sveta
V Žireh, ki veljajo za zibelko čevljarstva pri nas, se trudijo, da celostno ohranjajo in razvijajo čevljarstvo, ki ima tako za lokalno kot tudi širšo javnost izjemen pomen za ohranjanje delovnih mest in kulturni ter gospodarski razvoj. S pomočjo projekta Domače in umetnostne obrti dediščina in sodobnost so žirovski čevljarji odprli vrata svojih prostorov ustvarjalnosti in omogočili, da se lahko sleherni posameznik na različne načine navdušuje nad to izjemno gospodarsko panogo.
Kljub razmeram med pandemijo, ki pri marsikaterem posamezniku vzbuja občutek negotovosti, sta ohranjanje obrti in tradicija ročnega načina dela še kako pomembna, saj krepita pomembne vire samouresničevanja in temelje te gospodarske panoge. Z izjemnim občutkom ljubezni in predanosti se v Žireh, ki veljajo za zibelko čevljarstva, še posebej trudijo, da temeljito ohranjajo in razvijajo vse vidike čevljarstva, katerega prenos izročila v 21. stoletje je danes pomemben tako za posameznika v lokalnem okolju kot tudi za širšo javnost ter ne nazadnje svet, v katerem živimo. S pomočjo projekta Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost so v Žireh pripravili prerez zgodovine čevljarstva ter ga prepletli z optimističnim pogledom v prihodnost. Žirovski čevljarji so z interaktivnim pristopom prikazali ključne mejnike te izjemne gospodarske panoge in dokazali, da je inovativnost ključno gonilo njihovega ustvarjanja skozi vso zgodovino.
Z legendarnim žirovskim gojzarjem v svet
Zgodovina čevljarstva v Žireh sega v 14. stoletje, ko je v virih prvič omenjen kajžar Peter Schuster (šuštar – čevljar).
Iz manjših čevljarskih delavnic so se zelo hitro razvile zadruge, iz katerih je po drugi sveti vojni leta 1947 nastala tovarna obutve Alpina. Ta letnica zaznamuje tudi rojstvo legendarnega žirovskega gojzarja, ki je zanetil iskro izjemno uspešne zgodbe. Že takrat se je žirovsko čevljarstvo postavilo na svetovni zemljevid in še danes velja za proizvajalca vrhunskih tekmovalnih čevljev za smučarski tek, nadvse inovativnih čevljev za alpsko smučanje (prvi smučarski čevelj z integriranim sistemom gretja), pohodništvo in alpinizem, prednjači pa tudi v razvoju funkcionalnih rešitev usnjene modne obutve.
Ljubezen do čevljarstva in prenašanje tradicionalnega ročnega oblikovanja obutve
Kljub industrializaciji čevljarske panoge se je v Žireh do danes ohranilo izročilo ročnega čevljarstva, pri katerem je pomembno vlogo igral Alojz Karner. V obdobju svojega življenja je bil vrhunski čevljar, kot modelir zaposlen v žirovski tovarni obutve Alpina. V prostem času je v svoji domači čevljarski delavnici iskal stične točke med tradicionalno ročnim in industrijskim načinom načrtovanja, oblikovanja ter izdelovanja obutve. Zadnji par ročno izdelanih gležnjarjev je podaril vnuku Alešu Kacinu.
Aleš, po izobrazbi arhitekt, je v svoji osebni zgodbi začutil posebno priložnost in odgovornost za prenos čevljarskih znanj, ki bi sicer izginila. S pomočjo lokalnih čevljarjev je ustanovil tradicionalno čevljarsko delavnico AK Alojz Karner, kjer pod taktirko precizne osebnosti, natančnosti in izurjenega očesa za estetiko ohranja dediščino ročnega izdelovanja visoko kakovostne obutve po meri.
Oba načina – tako ročnega kot tudi industrijskega – čevljarskega udejstvovanja pa spremlja zgodovinski pregled razvoja čevljarstva, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo na interaktivni razstavi v Muzeju Žiri, ki ima svoje prostore v starem delu Žirov.
Namen projekta Domače in umetnostne obrti – dediščina in sodobnost je povezovanje različnih vidikov čevljarstva v enoten pregled, saj s tem omogoča ohranjanje pomembnih temeljev "šuštarske" preteklosti, ozaveščanje širše javnosti o kompleksnosti čevljarske panoge in razvoja gospodarstva v prihodnosti.
Doživite pristno čevljarsko bit v Žireh tudi vi
S tem namenom pa vrata v Žireh odpirajo vsem, ki se želijo pobližje spoznati z zahtevnimi procesi izdelovanja obutve ter doživeti pristen čevljarski utrip Žirov. Različnim kombinacijam ogledov proizvodnih hal tovarne Alpina in tradicionalne čevljarske delavnice AK Alojz Karner so dodali tudi možnost ogleda čevljarske razstave v Muzeju Žiri.
Vse doživetje čevljarskega vzdušja pa so popestrili s pristno čevljarsko malico v restavraciji Sklednik. Z vključevanjem čevljarske panoge v doživljajski turizem so oblikovali različne turistične pakete, ki poleg čevljarske panoge vključujejo tudi druge naravne in kulturne znamenitosti Žirovske kotline. Verjamejo, da bodo ti v prihodnosti pomembno vplivali na razvoj kraja in s tem obogatili turistično ponudbo Žirov in širše okolice, ki poleg čudovite narave ponuja tudi biser dediščine čevljarstva.
Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja RS 2014 – 2020. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za programsko obdobje 2014 – 2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vsebino je odgovoren LAS loškega pogorja.
