SSKJ na novo tudi o tajkunu, pajkicah in kondomatu

Tajkun, janšizem, ebola, biseksualec, pajkice, bejba, mlekomat, kondomat, e-konferenca, evroskepticizem, aromaterapija, didžejka in rave so le nekatere izmed besed, ki so se na novo znašle v drugi, dopolnjeni in deloma prenovljeni izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta tako tudi na ravni jezika sledi družbeno-političnim kontekstom, tehnološkim in znanstvenim novostim, razširitvam v prehrani, novim boleznim, vplivom v popularni in duhovni kulturi ter delnim spremembam razmerij med spoloma.

Med 4.521 novimi slovarskimi sestavki gre za opisane besede ali besedne zveze, ki so se v slovenščini pojavile predvsem po osamosvojitvi Slovenije. V sodobni različici so posodobljeni tudi pomenske razlage in zgledi rabe, ki so preživeli duh časa, kot ga je skozi jezik v drugi polovici 20. stoletja ulovila redakcijska skupina prve izdaje. Zapisane so tudi razlage, v katere so odtisnjene sodobne družbene okoliščine in ki naj bodo tako tudi na ravni jezika vključujoče in govorijo o razširjenih kategorijah bivanja.

Družina ima v dopolnjenem slovarju razširjen pogled

V novem SSKJ boste tako v slovarskem sestavku našli sodobnejšo razlago družine. Ta je "skupnost enega ali obeh staršev z otroki", čemur sta dodani enostarševska in istospolna družina. Za skupnost odraslih z otroki je še zapisano, da gre za "skupnost zakonskega ali zunajzakonskega partnerja in enega od staršev z otrokom, otroki".

Na novo tudi razlaga perverzneža in desničarja … Nove slovarske razlage, kjer je bila prvotna žaljiva in izrazito sporna, kot na primer pri perverznežu, kjer je bil kot primer naveden homoseksualec, so se prav tako lotili v dopolnjeni različici. Nove vsebinske opredelitve so tako na primer dobili še transvestit, debil, bebav, desničar, levičar …

Ženske oblike za misleca v slovarju ni, bebavka je

V slovarju, ki obsega 97.669 iztočnic in 14.1818 podiztočnic, torej 111.850 opisov besed, z besednimi zvezami jih je skupaj 222.612, je v dopolnjeni različici dodanih tudi 300 samostalnikov s polnopomenskimi razlagami, ki označujejo ženske osebe.

Čeprav je v dodanih geslih v ženski obliki mogoče zaznati manjši premik v razmerju med spoloma in tovrstno občutljivost tudi na ravni jezika, pa so ženske oblike v obsežni zbirki slovarskih sestavkov še vedno v izdatni manjšini.

Prav tako je pomenljivo, da v slovarju najdemo razlago za bebko, miss (tej sledi tudi vključitev mistra), ne pa tudi ženske različice za misleca. In če se ob listanju slovarja za trenutek morda razveselimo, ko preberemo mislica, hitro ugotovimo, da se ta nanaša na "poudarjeno misel, modrost, izpostavljeno iz večjega besedila". Med slovarskimi sestavki tako tudi ni na primer ženske različice za pisca in podobno.

Določeni primeri v slovarju vseeno izpričujejo sodobno uporabo ter z določeno družbeno občutljivostjo naslavljajoče nekatere vloge in položaj spolov tudi v sodobni rabi jezika in besedilnih zvrsteh. S tem premikom, da so razlage ženskih oblik od "ženska oblika …" prevrednotili v bolj aktivno obliko "ženska, ki …" ali "strokovnjakinja za …".

Posodobljena je razlaga kapitalizma

V SSKJ so z današnjega stališča opisane razlage vojaških činov, določene izrazi, kot na primer kapitalistični in delnica, so na novo ovrednoteni. Pri tolarju je na primer zapisano, da gre za nekdanjo slovensko valuto. Posodobljene so tudi naglasne značilnosti besed in nekatere izgovarjave.

Iz druge izdaje so zaradi pravne varnosti, kot je pojasnil eden od sodelavcev pri posodobljeni slovarski različici dr. Andrej Perdih, med drugim izločili besede, kot so teflon, telfonski, cockta in superga.

Družbene spremembe in razmerja, uskladiščena v jeziku

Družbena razmerja in okoliščine, poustvarjene in utrjevanje skozi jezik, tako svoje sledove puščajo tudi v slovarski znanosti. Nova različica nabora slovenskih besed z vsemi pripadajočimi jezikovnimi in vsebinskimi razlagami ter podatki tako pomembno dopolnjuje in aktualizira prvo izdajo najobsežnejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki je v petih zvezkih izhajala med letoma 1970 in 1991. Pozneje je ta doživela še dva ponatisa in več nespremenjenih elektronskih izdaj.

Slovenski jezik med 19. in 21. stoletjem

S sodobno slovarsko različico, nastalo v tiskani in elektronski obliki, smo dobili bistveno širši časovni razpon uslovarjene knjižne slovenščine, saj ta sistematično zajeme pomenski opis knjižnih besed v besedilih slovenskih klasikov od 19. stoletja vse do sodobnih besedilnih zvrst leta 2013.

Prenovo je izpeljala skupina jezikoslovcev SAZU Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU kot izdajatelja in Cankarjeva založba kot založnik so omogočili nastanek in izid druge, dopolnjene in deloma prenovljene izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Pripravo druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika je izpeljala skupina jezikoslovcev z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pod vodstvom prof. dr. Marka Snoja. Slovar je izšel pri Cankarjevi založbi.

Vsebinski in pravopisni podvig

Marko Snoj je ob izdaji novega Slovarja slovenskega knjižnega jezika izjavil, da je ta "vsebinski in pravopisni podvig", vendar je bila potreba močnejša od zadržkov. Skupina jezikoslovcev je pri tem projektu delala leto in pol.

Novo slovarsko spletišče Fran Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa se lahko pohvalijo še z eno novostjo, ki jo najdete na spletni strani www.fran.si.

Spletišče Fran, ki je poimenovano po najpomembnejšem slovenskem jezikoslovcu prejšnjega stoletja Franu Ramovšu in soustanovitelju SAZU, obsega 20 slovarjev z več kot pol milijona slovarskih opisov. Ti zajemajo slovenščino od 16. stoletja pa vse do danes. Sčasoma se bo Fran še razširjal, posega pa na več ravni jezika in s tem v različne družbene kontekste. Od slengovske in pogovorne rabe do književnih in narečnih besed.