Torek,
3. 3. 2020,
13.05

Osveženo pred

4 leta, 9 mesecev

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

Deklina zgodba Mladinska knjiga PR članek

Torek, 3. 3. 2020, 13.05

4 leta, 9 mesecev

Srhljivo nadaljevanje Dekline zgodbe je še bliže resničnosti, kot si morda mislimo

Oglasno sporočilo
Mladinska knjiga | Margaret Atwood z romanom Testamenti opozarja, da enakopravnost, pravice žensk in druge svoboščine niso dane za vselej. Foto: Shutterstock, Mladinska knjiga

Margaret Atwood z romanom Testamenti opozarja, da enakopravnost, pravice žensk in druge svoboščine niso dane za vselej. Foto: Shutterstock, Mladinska knjiga

Deklina zgodba je postala simbol upora proti razčlovečeni družbi, zato je bilo njeno nadaljevanje – roman Testamenti – ena najbolj pričakovanih preteklega leta. Dva meseca po izidu originala smo ga dobili tudi v slovenščini.

 

Testamente bomo lahko gledali tudi na zaslonih. | Foto: Testamente bomo lahko gledali tudi na zaslonih. Roman Deklina zgodba je takoj vznemiril javnost, svetovno slavo pa požel leta 2017 z istoimensko TV-serijo ter se prebil na vrh bralnih in prodajnih seznamov. Samo v angleščini so prodali okoli osem milijonov izvodov romana. Ponudnika pretočnih vsebin Hulu in MGM sta navdušene gledalce serije Deklina zgodba že pred časom razveselila z novico, da sta kupila pravice tudi za ekranizacijo Testamentov

Testamenti – srhljivo aktualni, še bliže resničnosti

Kakšna bi bila Amerika, če bi postala totalitaristična država, in kakšen izgovor bi si izbrala za udejanjanje grozot zatiranja in teptanja svobode? To je vprašanje, ki si ga je Atwoodova zastavila ob desničarskih izjavah. Te so bile glasne že v 80. letih, a jih takrat politiki še niso jemali resno.

Prav to vprašanje je spodbudilo nastanek Dekline zgodbe, pri kateri se je naslonila na ameriško tradicijo puritanske skupnosti iz 17. stoletja, ki je kruto izključevala vse, ki niso delili puritanskih teoloških prepričanj.

Družba se spreminja, možnosti postajajo dejanskost

Spodbuda za nadaljevanje Dekline zgodbe so bili tudi številni bralci, ki niso nehali spraševati, kaj se je zgo­dilo po koncu prvega romana, kako je propadel Gilead …

Odfreda je bila dekla v gileadski republiki, totalitarnem režimu, ki je bil nekoč znan kot Združene države Amerike. Imela je moža, hčerko, službo, denar in svobodo ... Toda po okoljski katastrofi in pod tiranstvom verske fundamentalistične vlade je postala spolna sužnja. Enkrat na mesec je morala leči na hrbet in se pustiti posiliti v upanju, da jo bo poveljnik oplodil, saj so bile dekle cenjene le, če so rojevale. Vsak najmanjši upor je bil grozljivo kaznovan.

Petnajst let po Deklini zgodbi

V Testamentih pripovedujejo trije glasovi: okrutna teta Lydia in obe hčerki dekle June, junakinje Dekline zgodbe. | Foto: V Testamentih pripovedujejo trije glasovi: okrutna teta Lydia in obe hčerki dekle June, junakinje Dekline zgodbe. Surovo zatiranje po najprimitivnejših zakonih, nevrednih dosežkov civilizacije, se v Testamentih nadaljuje. O mučnem vsakdanu v diktatorski državi izvemo iz zapisanih spominov, odkritih po koncu Gileada: s Trinajstim simpozijem o gileadskih študijah, ki se dogaja leta 2197.

Zgodbo v romanu pripovedujejo trije glasovi: okrutna teta Lydia, ena od ustanoviteljic plodilnega zavoda Ardua, visoka funkcionarka v državi, ter dve mladi dekleti. Prva, Agnes, odrašča v Gileadu, kjer so jo odvzeli pravi materi in vzgajali v poveljniški družini, druga, Nicole, živi v svobodni Kanadi, kamor so jo pretihotapili kot dojenčico. Za dekleti se skozi dogajanje izkaže, da sta polsestri, odvzeti materi, dekli June, junakinji Dekline zgodbe.

Strahovlada se sesuje od znotraj!

Totalita­rizmi se sesujejo od znotraj; ali pa jih napadejo od zunaj ali oboje. V Gileadu se pojavi krt, "žvižgač". To je nekdo na vrhu, nekdo z dostopom do najvišjih informacij – ki je vzpostavil stik s skrivno tihotapsko mrežo v Kanadi, podtalno potjo reševanja žensk iz Gileada. Kdo je ta oseba in zakaj to počne?

Napet triler in psihološka drama

Testamenti – prvovrstna srhljivka, psihološka drama in realno opozorilo | Foto: Testamenti – prvovrstna srhljivka, psihološka drama in realno opozorilo Avtorica vešče prepleta zgodbe glavnih protagonistov in stopnjuje napetost dogajanja, v njegovem razmahu pa plastično prikaže, kako Gilead gnije pod krinko krepostnosti in čistosti, kako se ruši opeka za opeko. Roman se tako bere kot prvovrstna vohunska srhljivka in psihološka drama. 

Svoboščine niso dane za vselej!

Atwoodova med drugim tudi opozarja, da moramo biti pozorni na vse drobne spremembe in se ne zanašati na to, da so pridobitve civilizacije, kot so svoboda, enakopravnost, pravice žensk itd., samoumevne in zagotovljene za vedno. "Vse podrobnosti so podrobnosti iz resničnega življenja. Gre za stvari, ki so jih ljudje že počeli in bi jih zlahka spet," je zapisala.

Prvo knjigo je resda napisala v času drugega feminističnega vala in se je morda takrat zdela pretiran prikaz totalitarizma in ekstremizma, danes pa se, ob porastu števila privržencev skrajnih konservativnih in populističnih idej, bere skoraj kot preroško grozljiva, a realna možnost, in to ne v oddaljenih delih sveta.

Naročnik oglasnega sporočila je Mladinska knjiga.