Torek,
8. 7. 2014,
16.35

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

kultura

Torek, 8. 7. 2014, 16.35

8 let, 8 mesecev

Solidarnost o kulturi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Odgovori o kulturi političnih strank.

Si kultura zasluži svoje ministrstvo? Slovenija in Slovenci smo svojo identiteto utemeljili skozi lastno kulturo in umetnost, torej, če hočemo Slovenci obstati ne le kot država, pač pa tudi kot narod, moramo poskrbeti za pogoje, ki zagotavljajo umetnosti razvoj, umetnikom pa okolje, v katerem lahko živijo in ustvarjajo. Takšno infrastrukturo lahko zagotovi le neodvisno ministrstvo, ki je torej nujno potrebno za dolgoročen razvoj in prepoznavnost Slovenije.

Bi za zaposlene, predvsem na vodilnih položajih, v javnih kulturnih zavodih uvedli preverjanje strokovne usposobljenosti na vsakih pet let? Preverjanje strokovnosti na vsakih pet let je nujno, dodati pa mu je treba učinkovit nadzor skozi kompetentne ljudi v upravnih odborih in nadzornih svetih, ki ves čas aktivno bdijo nad delovanjem kulturnih inštitucij.

Bi morala Slovenija tako kot Belgija v času krize povečati vlaganja v kulturo? Če da, kako? Kultura in umetnost sta izložbeno okno družbe, sta tisto, kar dela neko družbo privlačno, zanimivo in predvsem prepoznavno, obenem pa državljanom dviguje samozavest. Slovenija to izložbo zanemarja vse od osamosvojitve in v kulturo vlaga bistveno manjši delež BDP, kot ga priporoča EU. V kulturo in umetnost bi lahko prelili več denarja s povečanjem deleža BDP, ki bi moral doseči raven, ki jo je priporočila EU. Nujno bo treba začeti vračati denar, pridobljen z obdavčitvijo kulturnih proizvodov, neposredno nazaj v kulturo.

Je večji vložek v stalni prostor v Arzenalih na Beneškem bienalu ekonomsko smotrna poteza? Glede na pomen in opaznost omenjenega razstavnega prostora ter prepoznavnost Slovenije na tako ugledni prireditvi, kot je Beneški bienale, so to dobro naložena sredstva, s katerimi lahko odlično promoviramo Slovenijo.

Se zavzemate za to, da bi vlaganje v kulturo in nakup umetniških del prinašala davčne olajšave? Seveda. Vlaganje posameznikov ali inštitucij v umetnost mora postati davčna olajšava, saj bomo le tako lahko ponovno ozavestili smotrnost in donosnost vlaganj v umetnost. Ali naj kulturo financira država ali naj se to v celoti prepusti trgu? Za začetek je treba ločiti med kulturnimi projekti, ki so popolnoma komercialne narave in nimajo namena umetniškega delovanja, ter projekti, ki imajo vrhunsko umetniško zasnovo ter so lahko tudi mednarodno prepoznavni, prav tako inštitucije, ki so nosilke slovenske kulture, te država mora podpirati. Država mora ponovno pridobiti tudi prostor v založniškem prostoru, saj se ravno na tem področju, torej področju literature, najbolj održajo katastrofalne posledice, v katere je vodila politika prepuščanja umetnosti trgu. Katera umetnica ali umetnik je po vašem mnenju v zadnjih letih najbolj zaznamovala ali zaznamoval slovensko umetnosti oziroma poskrbela ali poskrbel za prepoznavnost Slovenije v tujini? Govoriti o umetnici ali umetniku, ki je najbolj zaslužen za prepoznavnost Slovenije, je nehvaležno; umetniško delovanje ne stremi k pobiranju nagrad ali iskanju prepoznavnosti, pač pa je iskanje poti, ustvarjanja in delovanja, ki dolgoročno zaznamuje človeštvo.

Kljub temu pa lahko naštejemo nekaj vidnih umetnikov, ki so zaslužni za prepoznavnost Slovenije v tujini: Boris Pahor je s svojim življenjskim delom poskrbel za trajno prepoznavnost slovenske pisane besede doma in v tujini, Maja Haderlap je s svojim Angelom pozabe opozorila na problematiko koroških Slovencev, živečih v Avstriji, in pritegnila pozornost avstrijske in širše javnosti; med pesniki izstopa Aleš Šteger, ki je v letu 2011 za svojo poezijo dobil ugledno ameriško nagrado Best Translated Book Award.

Na likovnem področju seveda ne moremo mimo del Jožeta Ciuhe, pa Marjetice Potrč, ki je prejela ugledno nagrado Hugo Boss v muzeju Guggenheim v New Yorku. Med igralci izstopa Nataša Barbara Gračner, ki je za interpretacijo baronice Castelli v Krleževi drami Gospoda Glembajevi dobila visoka priznanja hrvaške kritike.

Tu so seveda še vedno Laibach in skupina Irwin ... in še in še bi lahko naštevali. Vendar, kot rečeno, nagrade v umetnosti še niso merilo vsega; pomembno je umetniško ustvarjanje samo po sebi, ki pravilno podprto lahko prinaša rezultate svetovne razsežnosti. Žal pa za to nista dovolj le talent in volja ustvarjalcev, takšno delovanje potrebuje finančno podporo in seveda tudi pozornost medijev, ki pa je žal najpogosteje premajhna.