Slovenci imamo raje strahopetnega Rožleta kot pa pogumnega Kekca

Letos mineva 130 let od rojstva Josipa Vandota, slovenskega mladinskega pisatelja, ki je pred stotimi leti ustvaril knjižnega junaka Kekca. Kekec, kot pogumen in prijazen pastirček, se je pojavil v treh njegovih delih: Kekec na hudi poti, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom.

Kekec in njegova dva zelo dobra prijatelja, strahopetni Rožle in slepa deklica Mojca, poletni čas preživljajo na paši na planinah, tam pa se poleg vsega lepega srečujejo tudi s težavnim in hudobnim divjim lovcem Bedancem in divjo žensko Pehto. A zviti in iznajdljivi Kekec se ju prav nič ne boji in ju vedno prelisiči.

Po knjigi sodeč in pozneje po filmski upodobitvi je Kekec junak, ki bi ga bila vesela vsaka mama in pozneje vsaka žena. A nekje vmes se je zalomilo in Kekec je postal zbadljivka oziroma se beseda kekec uporablja za označevanje temeljne nesposobnosti.

Zakaj? Znani slovenski pisatelj in kolumnist na Planet Siol.net Miha Mazzini, ki nam v svojih kolumnah pogosto nastavlja ogledalo, o tem pojavu razmišlja: "Kekec v osemdesetih letih prejšnjega stoletja še ni imel slabšalnega prizvoka – torej smo bili za aktivnega junaka, dokler ni prišlo do osamosvojitve. Po osamosvojitvi pa je aktivni junak Kekec dobil slabšalen pridih. Sedanji junak pa je švercer in luzer Krpan."

Kult povprečnosti V spletnem slovarju Razvezani jezik, ki je nekakšna slovenska različica angleškega Urban Dictionaryja, pri besedi kekec prav tako omenijo razmišljanje Miha Mazinnija, "da je uporaba imena literarnega junaka Kekca kot slabšalnice precej nenavaden pojav, vendar lepo prikazuje stanje duha v naši deželi. Kaže namreč na težnjo, da se posameznike v družbi, ki kakorkoli izstopajo v pozitivnem smislu, čim bolj potlači, pozabi in se namesto tega raje vzdržuje kult in vzdušje povprečnosti".

Za primer uporabe besede v stavku ponujajo izsek iz intervjuja z Laibachi, ki so besedo kekec uporabili za označevanje temeljne nesposobnosti. "Za to, da si bend z vsebino, izdelano strategijo in prepoznavno 'blagovno znamko', že dolgo ni več dovolj biti samo skupina štirih ali petih kekcev, ki se nekaj grejo; to zahteva konstantno akcijo in vključuje veliko sodelavcev, veliko koordinacije in organizacije ter ogromno volje in dela."

Drekec – Kekec V spletnem slovarju Razvezani jezik pa podajo mogoče odgovore na vprašanje, od kod izvira samo ime Kekec. Mogoč odgovor je, da Kekec, ko je bil še majhen, ni znal izgovarjati svojega imena (njegovo pravo ime je, kot je znano, Mežnarčev Gregec) in si je pač rekel Kekec. Tako so ga potem klicali domači in navsezadnje se ga je ime prijelo. Glede izvora imena pa dodajo, da je menda izvedenka iz Drekec.

Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu so Kekcu v sodelovanju z Liznjekovo hišo iz Kranjske Gore, Slovensko kinoteko in Društvom bralna značka Slovenije ZPMS postavili posebno razstavo z namenom, da poudarijo njegovo junaško noto in mu tudi tako poskušajo iz vsakdanje rabe izločiti posmehljiv pomen.

Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora 30. Slovenskega knjižnega sejma, razlaga: "Kekec ima lastnosti, ki so za današnji čas še kako pomembne. Je hraber, pošten, odločen, pripravljen pomagati, neustrašen, sam vzame usodo v svoje roke in ne čaka na druge."

O tem, zakaj pa je ime Kekec postalo zbadljivka, doda: "Zbadljivka je postal verjetno, ker se v 'kranjskogorskem' narečju naglasi nekako tako kot kakec, pa malo pomanjševalno se sliši, za razliko od npr. Martin Krpan ali pa Kralj Matjaž."

Za Kekca navija vsa dvorana Kekčev junaški naboj bi rad oživel tudi slovenski voditelj in komik Jonas Žnidaršič. Aprila je za spletni medij Svet24 povedal, da za zgodbo pripravlja scenarij in čaka na pravi trenutek: "Kekec je bil zadnji slovenski filmski junak in še zanj se trudimo, da bi ga pomanjšali. Danes celo rečemo nekomu slabšalno: 'Ti si pa en tak kekec!' V resnici pa je pravi junak! Postaviš ga na platno in vsa dvorana navija zanj. Moja ideja je, da bi Kekca premaknili še korak naprej. Potegnil bi ga iz ruralnega okolja in simpatične preproščine ter ga naredil bolj odraslega, zrelega. Mislim, da je čas, da Kekec pride na počitnice v Ljubljano, v urbano okolje, in pokaže, koliko je zdrava kmečka pamet vredna v mestu."

Milijoni gledalcev navdušeni nad Kekcem Če ostanemo pri filmskih platnih, je navdušujoč podatek, da si je slovenski film Kekec v sto in nekaj let dolgi zgodovini ogledalo največ Zemljanov. Takšno je mnenje Lojza Tršana, vodje slovenskega filmskega arhiva, ki to dejstvo pove v dokumentarnem feljtonu Kekec, slovenski filmski junak, ki je osvojil tudi Kitajsko.

Dejstvo je, da si je film, ki ga je režiser Jože Gale ustvaril po Vandotovih zgodbah in scenariju Franeta Milčinskega pred okroglimi 60 leti, v tem obdobju ogledalo na sto tisoče gledalcev v Sloveniji, zdaj ta podatek nadgradijo vedno nove generacije mladostnikov in otrok. Omembe vredno pa je tudi dejstvo, da so film Kekec pred pol stoletja odkupili Kitajci, izdelali so na stotine kopij, zato lahko številko sto tisoč spremenimo na milijone gledalcev.

Filmarji vidijo Kekca kot junaka in njegov pogum včasih vzamejo kot vir navdiha, ko se bojujejo za svoje pravice. Če se malce spomnimo, so predstavniki Filmske iniciative leta 2013 v znamenje dobre volje in sodelovanja takratnemu ministru za kulturo dr. Urošu Grilcu podarili plakat filma Kekec v kitajščini.

Rožle pred Kekcem Na statističnem uradu smo preverili naše prepričanje, da je Kekec tako slabšalno ime, da ga tudi med slovenskimi moškimi imeni ni mogoče najti. V bazi rojstnih imen in priimkov je pogostnost imena Kekec med moškimi manjša kot pet ali pa se to ime med moškimi ne pojavlja. Raje kot junaškega Kekca imajo Slovenci strahopetnega Rožleta. V Sloveniji je bilo po zadnjem popisu prebivalstva leta 2012 162 moških z imenom Rožle in je med vsemi moškimi imeni po pogostnosti uvrščeno na 490. mesto.

Nekje, nekoč, nekdaj se je nekaj zalomilo. O tem, koga si izberemo za junaka, pa pove marsikaj o naši kulturi, zato bomo končali z besedami Mihe Mazzinija, ki v kolumni o slovenskih junakih razmišlja in sklene: "Slovenci imamo svetel zgled junaka Kekca, ki se poslovi od matere in postane aktiven, odgovoren moški, ki sprejema svoje odločitve. Imamo torej ime za svobodnega in odločnega človeka. In kaj storimo? Tako smo zatrti v janzenistično malikovanje pasivnosti, da 'frajerja' in 'kekca' uporabljamo kot zbadljivke!

Povejte mi še za kak drug narod, ki se norčuje iz svobodnega in samostojnega človeka, idealizira pa pasivne bednike, ki uživajo v lastnem nepotrebnem trpljenju! Radi pa bi imeli samostojno, inovativno, napredno, poslovno uspešno državo? Biti hkrati tlačan in gospodar, ne gre. Svobodni ste, moji ljubi Slovenci, odločite se."