Del rimskega nagrobnika, ki so ga odkrili po naključju na ljubljanskem parkirišču, je posvečen vsaj dvema pokojnikoma, vsaj ena je pokojnica, "najdražja žena", kot je pokazala analiza najdbe.
Po tem, ko so prejšnji teden na ljubljanskem parkirišču pri lokalu Lepa žoga na Celovški cesti po naključju na tleh našli del rimskega nagrobnika z napisom, so tega prenesli v konservatorsko delavnico ljubljanskega mestnega muzeja, kjer so ga očistili malte. Po tem pa ga je preučila še Julijana Visočnik, strokovnjakinja za epigrafijo, vedo o antičnih napisih.
Del nagrobnika so vzidali v gospodarsko poslopje
"Gre za odlomek rimskega nagrobnika, ki je bil po ostankih malte in najdišču sodeč pozneje kot spolija vzidan v gospodarsko poslopje s hišno št. Celovška 41, parc. št. 1321, k.o. spodnja Šiška. To poslopje je bilo pred nekaj leti podrto. Ruševine so bile splanirane v makadamsko parkirišče, ki ga uporabljajo gosti lokala Lepa žoga v sosednji zgradbi, tj. Celovška 43. Odlomek nagrobnika je ležal delno zasut ob samem uvozu na parkirišče, z napisno stranjo navzgor," so ob odkritju zapisali v Mestnem muzeju Ljubljana.
Nagrobnik moža ženi
Na delu antičnega nagrobnika so napisi dobro vidni. Po predogledu strokovnjakinje za antične napise Julijane Visočnik je napis posvečen vsaj dvema pokojnikoma, od tega je ena pokojnica, ki ji je napis posvečen "kot CONVGI CARISSIM(A)E - torej najdražji ženi, z navedbo let AN(norum) XXV. V zadnji vrstici je ostanek gentilnega moškega imena na IVS ter njegovo osebno ime: SECUNDUS ali SECUNDINUS," pojasnjujejo kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana Bernarda Županek.
Mogoči sta dve lokaciji o izvoru nagrobnika
O izvoru najde kustosinja še pravi: "Glede na oddaljenost najdišča od grobov severnega emonskega grobišča pri Delavskem domu na Tivolski ulici je nejasno, ali gre za enega od grobov s tega grobišča ali pa je grob morda pripadal manjši naselbini v okolici Stare cerkve v Šiški, o kateri je pisal zgodovinar Müllner konec 19. stol. Ker gre poleg tega za spolijo (del antičnega spomenika, ki je vzidan v novejši objekt, stavbo), ostajamo pri domnevi."
Rimljanke so se poročale pri 14 letih
Kar lahko o analizah odkritja povedo do zdaj, je, da sta bili pod tem nagrobnikom verjetno nekje v bližini pokopani dve osebi. Ena od teh je bila ženska, umrla pri 25 letih, kar za tisti čas niti ni zgodaj. Povprečna doba je bila v rimskem času okoli 40 let, predvsem zaradi zelo visoke smrtnosti otrok in žensk v rodni dobi, še kontekst podaja arheologinja in antična antropologinja Županek.
Povprečna doba poročanja žensk v rimskem obdobju je bila 14 let, nekatere že prej, pri čemer pa je bila večina kontracepcije omejena na elite in nezanesljiva, zato kustosinja sklepa, da je bila tudi pokojnica verjetno poročena že kakšnih 10 let in z več otroki.
Dodaja, da je posvetitev na nagrobniku "najdražja žena" bila pogosto neke vrste obrazec tistega časa, ki se ga je umrlemu zapisalo na grob.
3
