Sreda, 19. 12. 2018, 17.52
5 let, 11 mesecev
Delo s tekstilom za družbene spremembe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,32
2
Skupina Oloop: Katja Burger, Tjaša Bavcon in Jasmina Ferček.
15 let je, odkar so se z idejo o tekstilnem oblikovanju kot orodju za doseganje družbenih sprememb združile ustvarjalke Tjaša Bavcon, Katja Burger in Jasmina Ferček. Še danes delujejo pod imenom Oloop, v tem času so stkale številne projekte, prek teh pa oblikovale različna sodelovanja, odnose, izkušnje in angažirane vsebine.
Eden njihovih najpomembnejših projektov, ki traja že deveto leto, se imenuje Razkrite roke. Z njim posegajo na področja, ki temeljno opredeljujejo njihovo delo. To so: aktivizem oziroma artivizem (združevanje umetnosti oziroma ustvarjalnosti in aktivizma) na področju opolnomočenja žensk, preplet tradicije in sodobnosti, participatornost in poglabljanje ter raziskovanje odnosov skozi tekstilno oblikovanje. Ena izmed različic tega razvijajočega se projekta bo od 20. decembra od 18. ure naprej na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju pod naslovom Ženske, ki vezejo pripoved, kjer bo razstavljena vezena tekstilna stena, predstavili pa bodo tudi istoimenski kratki film.
Projekt je v sodelovanju med umetniško skupino Oloop in dobrodelnim Društvom Up nastajal osem mesecev. Predstavlja pa "tekstilno duhovno popotovanje žensk različnih starosti, narodnosti, verskih izpovedi in življenjskih okoliščin." V ustvarjanju skupnostne preproge so sodelovale ženske iz jeseniške Hiše sreče in prosilke za mednarodno zaščito iz ljubljanskega Azilnega doma.
Fotografija je nastala med procesom izdelave skupnostne preproge Zgodbe, ki pripovedujejo, ki bo na ogled od 20. decembra v Slovenskem etnografskem muzeju. Pri skupnostnem delu v okviru projekta Oloop so sodelovale Jeseničanke, priseljenke iz republik nekdanje Jugoslavije in prosilke za mednarodno zaščito iz Azilnega doma. Motivi vezenine so likovne interpretacije osebnih zgodb, ki so jih pripovedovale sodelujoče ženske.
Spletanje vezi
Ko ustvarjalke, tekstilne oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger in Jasmina Ferček, ob letošnjem praznovanju 15. obletnice skupnega delovanja ter ob devet let trajajočem projektu Razkrite roke, ki je namenjen kulturni in socialni integraciji priseljenk iz nekdanjih jugoslovanskih republik in prosilkam za mednarodno zaščito, pogledajo nazaj, so si enotne. Dotik jih spremlja že od samega začetka, skozi leta so ga le še bolj neposredno vpletle v stik z drugimi ljudmi, večinoma s skupnostjo žensk.
"Tekstil je naš medij za vzpostavljanje odnosov v umetnosti, družbi. Taktilnost pa eden od senzoričnih momentov, ki ga v svojih projektih želimo osvetljevati," o njihovem delu pravi Tjaša Bavcon.
15 let je, odkar so se z idejo o tekstilnem oblikovanju kot orodju za doseganje družbenih sprememb združile ustvarjalke Tjaša Bavcon, Katja Burger in Jasmina Ferček. V tem obdobju svojega delovanja so nanizale uspešne projekte, mednarodne razstave in prejele nagrade. V tem času so prek svojega dela spletle tudi števine odnose, izkušnje in angažirane vsebine.
Dotik za medsebojno povezovanje
"Pri stiku s tekstilom je zelo pomembno čutilo dotik, in ne le vid. Dotikaš se materiala, ta se dotika kože, prek kože pa gre tudi v notranjost, v stik s seboj …" podčrta Katja Burger, k čemur doda, da jih je pri njihovem delu v zadnjih letih še posebej navdihnil finski arhitekt Juhani Pallasmaa. Ta je s svojimi razmišljanji, tako kot delo ustvarjalk Oloop, v današnjem poudarjenem vizualnem svetu in družbi visoke tehnologije še kako aktualen.
Taktilni čut je na račun vida zasenčen, a ravno ta je pri skupini Oloop izhodišče medosebnega povezovanja in družbenega delovanja. V nasprotju z vidom, ki je čutilo distance, je dotik nasprotno, čutilo bližine.
"Vid je tudi povezan z razumskim delom, hitrim dojemanjem in nabiranjem informacij. Drugače je s preostalimi čuti, kot na primer dotikom, ki potrebujejo več časa, več prisotnosti," še o enem vidiku taktilnosti pripoveduje Tjaša Bavcon.
Nekateri projekti skupine Oloop
Čuti prenašalci informacij
Čuti pa niso namenjeni le sprejemanju fizičnih lastnosti, temveč so tudi prenašalci kulturnih in osebnih informacij. Antropolog Ashley Montagu je poudarjal, da je koža, čutilo dotika, naše prvenstveno komunikacijsko sredstvo.
Ali kot o pravijo oloopke, jih "neverjetna moč naših rok – da izražajo, ustvarjajo materializirajo stvari, ki se porodijo v nas, vedno znova fascinira. S tem ko se posameznik zave moči svojih rok, krepi lastno voljo do življenja, samozaupanje in vero vase. Hkrati se zave, da so roke eno od njegovih izraznih sredstev, s katerimi ureja in spreminja svet okoli sebe".
Ob 15. obletnici svojega delovanja so oloopke letošnjo jesen v Galeriji Kresija odprle začasen eksperimentalni laboratorij, kjer so skupaj z obiskovalci in obiskovalkami ter s gostjami raziskovale mnogotere vloge tekstila. Naslov projekta je bil Med znotraj in zunaj.
Pletenje na Jesenicah
Prav takšna pa je tudi izkušnja projekta Razkrite roke. Vse skupaj se je začelo na Jesenicah pred devetimi leti, ko ženske iz nekdanjih republik Jugoslavije in lokalne prebivalke niso bile povezane v skupnost ter se med seboj niso poznale.
Ustvarjalke Tjaša Bavcon, Katja Burger in Jasmina Ferček so tedensko začele prihajati v to gorenjsko industrijsko mesto. Na srečanjih žensk, kjer je imela pomembno vlogo pri tem, da jih je priklicala, ustanoviteljica Društva Up Faila Pašić Bišić, so najprej začele raziskovati njihova znanja in veščine. Ročna dela so njihova bogata dediščina, ki jo prejemajo in prenašajo prek generacij.
"Tako se je začelo eksperimentiranje in preverjanje, kje lahko vstopimo v sožitje, skupni dialog, četudi ne govorimo skupnega verbalnega jezika," je jasna Tjaša Bavcon. Pletenje pa je tako postalo njihov skupni medij in delo, polje za vzpostavljanje zaupanja, odnosa in oblikovanje izdelkov. Spletle so se tesne vezi med ženskami različnih generacij, etnične pripadnosti, veroizpovedi, izkušenj in kulturnih ter socialnih ozadij.
Okno v nebo, prvi projekt skupine Oloop.
Od ročnega dela do emancipacije
Povezovanje posameznic prek projekta Razkritih rok ima več emancipatornih vidikov, poudarjajo ustvarjalke. "Ko smo začele skupaj delovati, so se nekatere ženske nekoliko osvobodile svoje vloge v močno patriarhalnih družinah," eno izmed ravni opolnomočenja pokaže Tjaša Bavcon. Z njihovimi znanji, ki jih vključujejo v skupno delo, pa skupina Oloop, kot poudarja Katja Burger, tudi kaže, kakšen "zaklad nosi vsaka ženska, četudi v družbi ni vidna".
Skozi leta sodelovanja so tako prišle do izdelkov in spletne trgovine, saj je dodatni zaslužek pomemben del njihove svobode. V tem času so na Jesenicah dobile tudi svoj skupni prostor srečevanja, ko je Društvo Up začelo upravljati Hišo sreče.
Blazine, nastale v okviru projekta Razkrite roke.
"Začela sem čutiti pripadnost Jesenicam"
"Mogoče sem prav zaradi tega (tekstilne skupnosti Razkrite roke, op. a.) začela čutiti pripadnost Jesenicam, ki je prej nisem nikoli," pravi v videu ena od udeleženk projekta Razkrite roke. Druge ob tem poudarijo tudi pomen druženja, ob tem pa še medsebojnega učenja, izdelovanja, prenašanja vsebin, občutenj in navduševanje nad lepoto nastalega …
REVEALED HANDS - Oloop from Oloop on Vimeo.
Od mila do galerijskih postavitev
So pa Razkrite roke le eden od projektov skupine Oloop, ki se je podpisala tudi pod različne izdelke, kot na primer volneno milo, leteče copate, topel nakit in drugo, ob tem pa tudi pod številne prostorske postavitve, tekstilne umetnosti in delavnice, ki izobražujejo, povezujejo ter vključujejo različne družbene skupine. Svojo prepoznavnost so si zgradile doma in v tujini, za svoje delo pa prejele nekatere prestižne nagrade, med njimi red dot concept 2007 in častno pohvalo na BIO 20.
Temeljna izhodišča delovanja skupine Oloop so: aktivizem oziroma artivizem (združevanje umetnosti oziroma ustvarjalnosti in aktivizma) na področju opolnomočenja žensk, preplet tradicije in sodobnosti, participatornost in poglabljanje ter raziskovanje odnosov skozi tekstilno oblikovanje.
Delo v mestni galeriji je bilo prelomno
Da so se ustvarjalke skupine Oloop našle, je bila prelomna razstava v Mestni galeriji leta 2003, kjer se je nato razvilo spletno sodelovanje. Takrat so bile v ekipi še ustvarjalka Elena Fajt in Jana Mršnik, ki sta bili dve leti del skupine, nato pa sta šli po svoje.
Preostale in obstale pa so Tjaša Bavcon, Katja Burger in Jasmina Ferček. "Zakaj prav me? Sicer nismo skupaj študirale, smo pa vse derivat oddelka za tekstil naravoslovnotehniške fakultete. To je vezivo med nami in študij v Skandinaviji," o začetkih na glas razmišlja Katja Burger.
Tjaša Bavcon in Katja Burger sta se namreč dodatno izobraževali na Finskem, Jasmina Ferček pa na Danskem. "Iz Skandinavije smo prinesle podoben pogled na to, kaj sploh je oblikovanje. Govorimo o področju z močno tradicijo oblikovanja, povezanosti z naravo in skupnostjo, ki zelo podpira ustvarjalnost. Skrb za to, kar nastaja v njihovi kulturi, je zelo močna," pojasnjuje Tjaša Bavcon. Zaradi skupnih pogledov na delo in življenje so tako oloopke ostale skupaj 15 let in delo še nadaljujejo.
Oloopke: "Ta neverjetna moč naših rok – da izražajo, ustvarjajo materializirajo stvari, ki se porodijo v nas, vedno znova fascinira. S tem ko se posameznik zave moči svojih rok, krepi lastno voljo do življenja, samozaupanje in vero vase. Hkrati se zave, da so roke eno od njegovih izraznih sredstev, s katerimi ureja in spreminja svet okoli sebe."
Družba, kjer je vsak sprejet
"Na Finskem sem se počutila sproščena takšna, kot sem. Gre za družbo, kjer je vsak z vsem, kar počne, sprejet in cenjen. To je mirna družba, kjer ni obrekovanja," o skandinavski izkušnje pripoveduje Katja Burger. "Čeprav je tam težko živeti v pomanjkanju svetlobe, mrazu … A sobivanje jim je blizu."
"Ko sem potovala po Finski, sem opazovala ženske, kako so povezane s tradicijo. V vasi, kjer nimajo ničesar, so imele prostore s tkalskimi statvami, kjer so se srečevale in skupaj ustvarjale. Uživale so v tradiciji, se povezovale in cenile izdelke, ki so nastali. Česar pa ne podpira samo lokalna skupnost, temveč celotna država," dodaja Tjaša Bavcon.
Vse te izkušnje, ideje in vrednote so se tako leta 2003, to je bil tudi čas propada tekstilne industrije in porasta hitre mode, strnile v skupini Oloop, od tam naprej pa razvijale v različnih projektih.
Preberite še:
2