PRELISTANO: Pep Guardiola: Drugačen način zmagovanja

Avtor: Guillem Balague Prevod: Roman Šimec Založba: AT Adria d.o.o. Cena: 19,90 evra (mehka vezava)

Pred dvema dnevoma se je pred nemškimi novinarji kot novi trener münchenskega Bayerna prvič predstavil Pep Guardiola. Na njihova vprašanja je odgovarjal v nemščini, v jeziku, ki se ga je učil v zadnjih nekaj mesecih počitka pred novo službo, sicer malce negotovo in nerodno, a umirjeno, premišljeno in odkrito. Že ta droben detajl pove veliko. Veliki trener, ki je še nedavno z Barcelono osvajal vse, kar se je osvojiti dalo, je naredil prvi korak proti mehčanju stroge nemške nogometne javnosti, ki pod vplivom zmagoslavja svojih ljubljencev v nedavno končani sezoni z dvignjeno obrvjo sprejema novega načrtovalca igre nogometnega kluba Bayern München.

To, da se je Guardiola naučil nemško, veliko pove o njegovem spoštovanju do mesta, kamor prihaja, do zgodovine kluba, njegovega vodstva, nogometašev, ne nazadnje pa tudi do navadnih smrtnikov, ki dihajo s klubom. Kdor spremlja nogomet in pozna Pepovo kariero, mu je to jasno. Kdor pa o Guardioli ne ve veliko, mu bo pri vstopu v novo sezono nogometnih poslastic (ali zgolj na letošnjem dopustu) prav prišlo čtivo, ki ga predstavljamo v Prelistano.

Drugačen način zmagovanja je biografija Pepa Guardiole, ki jo je spisal poznavalec španskega nogometa, komentator in novinar Guillem Balague in ki v berljivi in napeti maniri opisuje vzpon Guardiole od nogometaša do enega najuspešnejših – za nekatere celo najuspešnejšega – nogometnih trenerjev vseh časov. Zgodba o danes 42-letnem Kataloncu bi težko izšla v primernejšem trenutku (v angleški različici so jo lahko največji navdušenci brali že marca), saj razgrinja marsikatero podrobnost iz zakulisja njegove kariere, športne in trenerske, predvsem pa razkriva njegovo (p)osebnost.

Josep Guardiola se je rodil 18. januarja 1971 v Santpedorju v Kataloniji, že osem let zatem pa vsako jutro z žogo pod roko iz domače hiše krenil proti vaškemu trgu, kjer je igral nogomet s prijatelji. Njegov oče je bil zidar in v biografiji ve o vplivu očeta in rojstnega kraja na Pepa veliko povedati njegov prijatelj David Trueba, ki pravi, da je nogometnemu veljaku prav družina vcepila stare vrednote iz časov, ko ni bilo denarja, le dostojanstvo in načela. "Ko analiziramo Guardiolo in o njem izrekamo sodbe, se moramo zavedati dejstva, da je kljub elegantni obleki, jopici iz kašmirja in kravati, ki jih nosi, še vedno zidarjev sin. V tistih dragih italijanskih čevljih je srce v espadrilah."

Očitno je, da Pep kljub začetni odločitvi, da zapusti ekipo Barcelone in si odpočije od nogometa, ni dolgo zdržal na miru. Tako kot je po presenetljivi odločitvi, da ne podpiše pogodbe za peto sezono, znova šokiral le nekaj mesecev zatem, ko so z Bayerna sporočili, da bo prav Guardiola nadomestil po sezoni upokojenega soimenjaka (no, skorajda, Pepu je ime Josep, Juppu pa Josef) Juppa Heyncksa. O tem, da so Guardiolo k odhodu od kluba, ki ga je uspel s svojo filozofijo pripeljati do zmagovalnega ustroja, povezanega ne le s slovito taktiko, temveč tudi vezmi med igralci, privedla predvsem čustva, ni dvoma.

O tem piše tudi Balague, ki razkriva, kako močno sta na Pepa vplivali bolezni njegovega pomočnika Tita Villanove in igralca Erica Abidala ter kako razvrzvan je bil, ko se je zanj zadnja sezona v Barçi bližala koncu, pritiski nanj so bili vse večji, niti igre pa so mu počasi polzele iz rok. Njegovi igralci so se od njega poslovili s solzami v očeh, stadion Camp Nou pa ga kar ni hotel spustiti iz naročja. Ne nazadnje je tam Pep preživel najlepša leta svoje kariere, ki so v biografiji opisani tako, da jih z zanimanjem prebere tako bralec, ki se mu zdi, da o Barceloni in Pepu ve že vse, kot tisti, ki bi se s tem zanimivim možem z roba nogometnih zelenic rad pobliže spoznal.