Deja Crnović

Ponedeljek,
14. 4. 2014,
13.35

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Slovenski dnevi knjige Mladinska knjiga Ivo Svetina

Ponedeljek, 14. 4. 2014, 13.35

8 let, 8 mesecev

Po cenovno dostopne knjige na Kongresni trg

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Danes so se začeli 19. Slovenski dnevi knjige, ki poleg spremljevalnega programa ponujajo predvsem dostopnejše cene knjig. Letošnje odprtje je minilo v znamenju prodaje Mladinske knjige.

Društvo slovenskih pisateljev letos že 19. organizira Slovenske dneve knjige, ki za domače bralce poleg pestrega dogajanja pomenijo tudi priložnost, da si slovenske knjige nabavijo po dostopnejših cenah. Z odprtjem spremljevalnega sejma na Kongresnem trgu so svojo knjižno ponudbo po znižanih cenah predstavile številne domače založbe, a uradni del je seveda minil v znamenju največje, Mladinske knjige, ki je prejšnji teden dobila nove lastnike, Učila International.

Poleg knjižnega sejma Dneve knjige spremljajo tudi dopolnilne dejavnosti, kot je Kinobalon za najmlajše, program Pionirskega doma, ki bo potekal v paviljonu na Kongresnem trgu, ter številne okrogle mize in pogovori, ki bodo potekali še v Mariboru, Celju, Kopru, Novem mestu, Sežani, Logatcu, Ormožu, Lenartu in Gornji Radgoni.

Dnevi knjige so se začeli z razglasitvijo rezultatov natečaja revije Sodobnost za najboljši esej in najboljšo kratko zgodbo. Med 27 eseji je žirijo najbolj prepričal esej z naslovom To ni nagrajeni esej Nare Petroviča, med 109 kratkimi zgodbami pa Dan, kot so vsi drugi Neže Ambrožič.

Vladimir Kavčič na odprtju kritičen do Nove revije in prodaje Mladinske knjige Kot je ob odprtju povedal Vladimir Kavčič, pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec, v Sloveniji resda vsako leto izide več knjig, a to še ne pomeni, da se pomen knjig in književnosti v času krize in komercializacije ne zmanjšuje. Po njegovem mnenju knjiga ni več nosilka etnične identitete in konstitutivni element slovenstva in le še redka med njimi je nosilka idej, ki bi poskušale oblikovati našo prihodnost, ter se, tako kot druge sfere družbe, vedno bolj nagiba k zabavljaštvu, pogosto na račun duhovne ustvarjalnosti.

Kavčič je bil v govoru kritičen tudi do delovanja Nove revije, za delovanje katere bi, kot meni letošnji Prešernov nagrajenec, potrebovali oceno računskega sodišča in nacionalnega preiskovalnega urada. Prodajo Mladinske knjige, ki je prejšnji teden po Zvonu 2 in več kot dveletnem postopku prodaje vendarle dobila novega lastnika, je Kavčič označil za poslovno in moralno katastrofo.

Minister Grilc: Novim lastnikom Mladinske knjige moramo dati priložnost Manj skeptičen je bil kulturni minister dr. Uroš Grilc, ki se je sicer vprašal, zakaj je založba s takšnim pomenom in kulturnim kapitalom tako dolgo iskala novega lastnika. "V naravi Slovencev je, da vsako spremembo jemljemo s silovito skepso. Smo res pred tem, da bo Mladinska knjiga kar izginila? Smo res pred tem, da se bodo zaprle knjigarne, izginila delovna mesta? Ne vem, mislim, da moramo novemu lastniku, ki je slovenski založnik, dati priložnost, da pokaže, kaj in kako misli," je skušal biti optimističen Grilc. "Na novem lastniku je veliko breme," je sklenil in obljubil temeljito spremljanje izvajanja javnega interesa tako s strani ministrstva za kulturo kot Javne agencije za knjigo.

Dnevom knjige in spremljajočemu knjižnemu sejmu je Grilc zaželel veliko sonca, ki bo privabilo čim več obiskovalcev, za te pa upa, da se bodo čim pogosteje spremenili v kupce tudi zahtevnejše literature.

Svetina: Upravičeno se bojimo, da se bo "konec socializma" poznal pri izdajanju knjig Ali ob prodaji Mladinske knjige tik pred Slovenskimi dnevi knjige čuti grenak priokus, pa smo vprašali Iva Svetino, podpredsednika Društva slovenskih pisateljev, ki organizira prireditev. "Opozoril bi, da je novi lastnik omenil, da je s tem, ko je Mladinska knjiga prešla v nove lastniške roke, konec socializma, kar je poseben paradoks. Mladinska knjiga je ustvarjala izredno kakovostne programe, od Čebelice do Enciklopedije Slovenije, in bojim se, da takšnega poglobljenega in razvejanega delovanja ne bo več. Morda je zato novi lastnik menil, da gre za socialistični model, ampak celo Lenin je dejal, da ni treba, da se vse, kar je starega, uniči," je bil do novih lastnikov skeptičen Svetina.

Po njegovem mnenju prehod Mladinske knjige v novo lastništvo vendarle ne pomeni, da bo z našo osrednjo in zadnjo tovrstno založbo konec. "Pisatelji bomo pisali knjige, poskušali jih bomo tudi objavljati, pristali smo na sramotne honorarje, po drugi strani pa se upravičeno bojimo, da se bo ta 'konec socializma' poznal tudi pri tiskanju in izdajanju knjig." Za osebni preizkus bo Svetina vzel svojo pesniško zbirko, ki bi pri Mladinski knjigi morala iziti jeseni.

Tako kot na ministrstvu za kulturo in Javni agenciji za knjigo bodo tudi pri Društvu slovenskih pisateljev spremljali delovanje Mladinske knjige z novimi lastniki in se ob tem tudi oglašali, "ker je to dolžnost in edina moč društva".