Najboljša lutkovna uprizoritev zadnjih dveh let Proces ali Žalostna zgodba Josefa K.

Nagrado za režijo so podelili Silvanu Omerzuju za predstavi Salto mortale in Ti loviš!, Klemenčičevo nagrado pa Zlatku Boureku.

Mednarodna strokovna žirija v sestavi hrvaškega režiserja in scenografa Zlatka Boureka, slovenske lutkovne ustvarjalke Barbare Bulatović in režiserja Matjaža Pograjca je letošnji grand prix pripisala glasbeno-lutkovni kompoziciji Proces ali Žalostna zgodba Josefa K. avtorja Matije Solceta. Kot je zapisala v obrazložitvi, "ni je lepše predstave, ki te nauči sovražiti samega sebe".

Nagrado za najboljšo režijo je prejel Silvan Omerzu, ki je z režijo predstav Salto mortale v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor in Ti loviš! Lutkovnega gledališča Ljubljana po ocenah žirije "dokazal, da dobro gledališče ne potrebuje slavnega režiserja, temveč dobrega režiserja, ki razume drugega in drugačnega".

Nagrado za igro in animacijo so si zaslužili Elena Volpi v predstavi Janček ježek Lutkovnega gledališča Maribor ter Martina Maurič Lazar in Brane Vižintin v predstavi Ti loviš!. Za likovno podobo pa je nagrado prejel Svjetlan Junaković za predstavo Ko je Šlemil šel v Varšavo v izvedbi mariborskih lutkarjev.

Posebno nagrado žirije so dobili ustvarjalci predstave Jaz, legenda v izvedbi mariborskega društva Moment za izvirno uporabo gledaliških konvencij.

Žirija je podelila tudi tri nagrade za posebne dosežke. Te so prejeli gledališče AEIOU za odrsko sporazumevanje z najmlajšim gledališkim občinstvom v predstavi Ti in jaz, Marjan Kunaver za izvedbo scenske glasbe v predstavi Vidkova srajčica v produkciji Lutkovnega gledališča Fru-Fru ter Nebojša Pop Tasić za izvirno besedilo za predstavo Salto mortale.

Letošnji bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije se je sklenil nocoj v Mariboru s podelitvijo Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo na področju lutkarstva in lutkovne umetnosti. To je prejel Zlatko Bourek, ki je delal tudi v Sloveniji in je s svojim gledališčem figur pomembno vplival na slovensko lutkarstvo.

Nagrado razume predvsem kot priznanje za delo v svojih mladih letih. "Prislužil sem si jo, ko še nismo bili ločeni, ko smo bili še ena država," je dejal pred dnevi za STA. "Zato je to še en dokaz, da obstajajo razlogi, da se družimo, da delamo skupaj in da se zavedamo, da nam je težko biti eden brez drugega," je dodal.