Mineva 120 let od smrti Čajkovskega

Bil je predstavnik t.i. ruske klasike. V svojih delih je združil značilnosti zahodne romantike z rusko narodno melodiko, osebnim lirizmom in mehkobo slovanske duše. Med njegovimi najbolj znanimi stvaritvami so baleti Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač.

Znameniti ruski skladatelj se je rodil leta 1840 v Votkinsku v Zahodni Rusiji. Klavir se je začel učiti pri petih letih. Njegova otroška leta je travmatično zaznamovala smrt matere leta 1854. Leta 1865 je končal študij na konservatoriju v Sankt Peterburgu in med letoma 1866 in 1878 deloval kot profesor v Moskvi.

V zasebnem življenju ni bil srečen. Nevrotičnost in čustvena razrvanost, združeni z latentno homoseksualnostjo, sta ga pognali v osamljenost in močno vplivali na njegovo ustvarjanje, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu. Umiril se je šele po hudih udarcih - nesrečnem zakonu z Antonino Miliukovo leta 1877, živčnem zlomu in poskusu samomora - ter s podporo bogate vdove Nadedže von Meck ustvarjal v bolj urejenih razmerah.

Njegov opus poleg baletov zajema več oper, med katerimi sta najbolj znani Evgenij Onjegin in Pikova dama. Napisal je tudi sedem simfonij - morda najbolj znana je šesta, imenovana tudi Patetična - ter mnogo orkestralnih in zborovskih del.