Marie Curie v Laboratoriju Drame

Mokumentaristična zasnova predstave Marie Curie - Hysterie že v svojem izhodišču ponudi precej gledaliških izzivov: kako v gledališče vnesti dokumentarne prvine in kako iz zgodovine znanosti ustvariti predstavo, ki bo občinstvo posrkala vase tako kot fikcija. Tini Vrbnjak je skupaj z ekipo Iniciative za razvoj mokumentarističnega gledališča, kjer sta se pod dramaturgijo podpisali Eva Kraševec in Nina Šorak, to uspelo na vznemirljiv in prepričljiv način.

S pomočjo glasbe, prosojnic, videoprojekcij, zaslonov in odrskega laboratorija se Tini Vrbnjak uspe v dobri uri elegantno sprehoditi skozi vse vloge v predstavi. Enako prepričljiva je kot Blanche Marie Wittman, histeričarka iz francoskega sanatorija s preloma 19. stoletja, saj zna "s skoraj mehansko natančnostjo" odigrati histerični napad (in pred njo se lahko skrije tudi Keira Knightley), ali kot Marie Curie, prva znanstvenica, ki je prejela dve Nobelovi nagradi in ki čustva izraža z brundanjem. Izjemno zabavna je v vlogi Jean-Martina Charcota, nevrologa, po čigar smrti je drastično upadlo tudi število histeričark in pretresljivo zadržana kot Pierre Curie, soprejemnik Nobelove nagrade. Med predstavo se je zdelo, da ni vloge, ki se je Tina Vrbnjak ne bi znala lotiti.

Medtem ko je lahkotno prehajala med vlogami, pa so se v predstavi odpirala težka vprašanja o znanosti, položaju žensk v njej in v družbi, ter posledicah, ki jih imajo znanstvena odkritja na naš vsakdan: od množičnega diagnosticiranja histeričark, do jedrske katastrofe v Fukušimi. Z vdori elementov muzikala (glasbo je napisal Laren Polič Zdravič) je igralka spletla zgodovinski oris zadnjega stoletja skozi življenji dveh žensk, ki se v resnici nista poznali, bi se pa lahko. Pri nizanju zgodovinskih dogodkov si je pomagala tako z dokumentarnim gradivom, kot so na primer posnetki televizijskih prispevkov ali informativnih oddaj (Jasmina Jamnik), kot tudi s poustvarjenimi fotografijami histerika ali oglasa za Radijevo vodo (z Nino Ivanišin).

Laboratorij, ki ga je na oder postavil Vasja Lebarič, diha z odrskim časom, v katerem se odvijajo življenja likov. Laboratorijska oprema, grafoskop s prosojnico, na kateri so narisane faze histeričnega napada, ali pa svetlobni učinki, ki ponazarjajo lastnosti radioaktivnih elementov iz laboratorija Marie Curie, delujejo avtentično in ne podrejo iluzije preteklosti, hkrati pa so dovolj inovativni, da ne delujejo zastarelo.

Tina Vrbnjak z njimi mojstrsko operira, medtem pa še vseeno najde čas za šaljive pripombe, interakcijo z občinstvom in seveda vrhunske igralske kreacije. Marie Curie – Hysterie je prava gledališka poslastica, ki pa vsem naslednjim predstavam novega programskega sklopa Drame postavlja izjemno težko nalogo.