Petek, 26. 8. 2016, 19.31
7 let, 2 meseca
Knafljev prehod: Nekoč je bil tam živalski vrt z opicami in levom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Knafljev prehod v središču Ljubljane kot povezovalec Slovenske z Wolfovo cesto je danes živahen manjši park z eno od najlepših mestnih teras in raznoliko kulinarično ponudbo. Vendar pa ni bilo vedno tako: še pred desetletji si se Knafljevemu prehodu zvečer raje izognil, ustna zgodovina pa priča tudi, da sta bila tu nekoč živalski vrt in konjušnica.
Nils Valentin Scagnetti še danes živi na Slovenski cesti 50, v veliki družinski stanovanjski hiši, v kateri se je rodil. Ta stoji na zgornjem koncu Knafljevega prehoda, ki povezuje dve ljubljanski ulici v središču mesta – Slovensko cesto in Wolfovo ulico.
Ljubljanski zobozdravnik tako lahko pod svojim oknom že desetletja spremlja preobrazbo prostora, v njegovem primeru parka in Knafljevega prehoda.
Knafljev prehod, prečni zeleni povezovalec Slovenske ceste in Wolfove ulice, je danes živ mestni kraj.
Od živalskega vrta do zelenjave
Hišo na Slovenski cesti je kupil Scagnettijev ded Valentin Scagnetti, ki je bil arhitekt in gradbenik. Sicer je, kot pravi naš sogovornik, objekt star približno 400 let in je bil nekoč last ljubljanskega trgovca Jakoba Schella pI. Schellenburga. Po ustanovitelju uršulinskega samostana se je v tem delu mesta po njem nekaj časa imenovala tudi Schellenburgova ulica, in sicer del današnje Slovenske ceste med Cankarjevo cesto in Kongresnim trgom.
Nils Valentin Scagnetti, ljubljanski zobozdravnik, ki že od rojstva živi v družinski stanovanjski hiši na vrhnjem koncu Knafljevega prehoda. Pod svojim oknom tako že desetletja spremlja preobrazbe na tem prostoru. Zaradi očetovega izročila pa nam lahko pripoveduje tudi o času, ko sta tu bila konjušnica in živalski vrt.
Ustna zgodovina je do današnjega časa o stavbi, ki je v rokah družine Scagnetti že več generacij, ohranila nekaj zgodb. Tudi tiste, ki so večini domačinov skoraj nepoznane. Na primer ta, kaj je bila osnovna vloga rešetk na oknih v prvem nadstropju hiše. Te so tam še vedno pritrjene, sogovornik pa o njihovem ozadju pripoveduje naslednje.
Rešetke na oknu prvega nadstropja hiše na Slovenski 50, ki začrtuje zgornji del Knafljevega prehoda, kot pripoveduje njen stanovalec Nils Valentin Scagnetti, pričajo o tem, da je tu pred več kot sto leti bil živalski vrt. Tako mu je pripovedoval oče.
"V naši hiši se je dogajalo marsikaj. Oče mi je pripovedoval, da je bil tam živalski vrt. Imeli so opice, leve …" Govorimo o času pred rojstvom zobozdravnikovega očeta, kar je bilo leta 1909. Glede na pričevanje o tem prostoru naj bi bila v pritličnih prostorih tu nekoč tudi konjušnica. Še nekaj časa po drugi svetovni vojni pa so lastniki hiše, tam, kjer je zdaj parkirišče in del parka, imeli svoj vrt.
Knafljev prehod po drugi svetovni vojni
Po živalskem vrtu, hlevih in vrtnarjenju so se za mestni prostor začeli drugi časi. Knafljev prehod, kot mestni zeleni žep in prostorski povezovalec, je, kot navaja spletni zgodovinski vir Sistory, nastal leta 1958, ime pa je dobil po župniku Luku Knaflju.
Knafljev prehod je ime dobil po župniku Luku Knaflju.
Navedeni spletni vir, ki popisuje preteklost tega dela Ljubljane, omenja tudi hišo na Wolfovi 6. To je tista stavba, v kateri je stanovala Primičeva Julija, na kar opozarja tudi spominski relief na sprednji strani. Eden od vhodov iz njene veže vodi tudi v Knafljev prehod.
Knafljev prehod nekdaj
Knafljev prehod, 1976 (foto: Svetozar Busić, hrani MNZS).
Knafljev prehod, 1980 (foto: Janez Pukšić, hrani MNZS).
Knafljev prehod, 1980 (foto: Janez Pukšič, hrani MNZS).
Zapuščeni mestni prostor
Na tem mestu je bila nekoč konjušnica.
Po ureditvi Knafljevega prehoda so zanj nekaj časa tudi skrbeli, se spominja Scagnetti. Nato je prišlo zanj temno obdobje, dobesedno, saj kar nekaj desetletij tam ni bilo javne razsvetljave. Kraj sredi mestnega središča je postal vse bolj zapuščen in zbirališče odrinjenih družbenih skupin. Takšnega se ga lahko spominjamo še iz 80., pa tudi na začetku 90. let.
V tem času je Knafljev prehod prav zaradi pozabljenosti, tudi od policijskega nadzora, postal eden od javnih krajev za zapisovanje kritičnih družbenih in uličnih sporočil v obliki grafitov, o enem od pomenov tega mestnega žepa skoraj 40 let pravi eden od akterjev takratne alternativne ljubljanske scene.
Grafit mačke bo ostal
Ta prostor ni odporen niti pred sodobnimi grafitarji. Stene prehoda s Slovenske ceste v Knafljev prehod, ki so v lasti družine Scagnettijev, zato vsake toliko prepleskajo. A z izjemo enega grafita – velikega obraza mačke. "Tega v veži namenoma puščamo, ker je prijeten in nam je všeč. Zato bo ostal. Opazijo ga tudi turisti, ki se pred njim fotografijo."
Poznavalec domače in mednarodne grafitarske scene Sandi Abram pravi, da je avtor te mačke Squn iz Italije in da ni edina, ki jo je mogoče izpod njegovih rok videti v Ljubljani. Prav tako ne gre za edini primer, da so odločili, da je med barvanjem fasade ne prekrijejo. Podobno se je namreč zgodilo v starem mestnem središču, kjer so ulične zapise prebarvali, a mačka je ostala.
Grafit mačke ob vstopu v Knafljev prehod s Slovenske ceste bo ostal, saj se lastniki veže strinjajo, da je prijeten.
Živahen odmik od mestnega središča
Konec devetdesetih let se je z odprtjem lokalov in restavracije As, ki ima ob eni najlepših teras tudi eno od najboljših kuhinj v mestu, začela napovedovati drugačna vloga tega prostora. Z neposrednim odmikom od strogega mestnega središča in hkrati ob svojih predpostavkah za urbano družabno življenje Knafljev prehod tako danes predstavlja eno od živahnih srečališč s svojevrstnim vzdušjem in obiskovalci.
Pogled na Knafljev prehod nekoč (1976, foto: Svetozar Busić, hrani MNZS) in danes (foto: Ana Kovač).
Pri pomenu tega prostora, dobre prečne povezave med Slovensko in Wolfovo, asistent z ljubljanske arhitekturne fakultete Aleksander Vujović izpostavlja njegovo domačnost. Med drugim pa njegovo živost omogoča preplet intimnega vzdušja, ustvarjenega z zamejenim prostorom v človekovem merilu, ki spominja na domače dvorišče in hkrati jasno izpostavlja njegovo javnost.
Živost Knafljevega prehoda omogoča preplet intimnega vzdušja, ustvarjenega z zamejenim prostorom v človekovem merilu, ki spominja na domače dvorišče in hkratno jasnost njegove javnosti, pravi asistent z ljubljanske arhitekturne fakultete Aleksander Vujović.
Kot pravi arhitekt, je pomembno tudi, da se je Knafljev prehod v to, kar poznamo danes, razvil spontano. "Vsako mesto potrebuje tudi takšne manj 'polikane' urbane žepe z domačim vzdušjem in praktičnimi storitvami, med katerimi na žalost ta hip prevladujejo skoraj izključno gostinske. Zato ga je treba ohraniti in na tak način dograjevati. Največ potenciala ponuja zapuščeno gradbišče na Čopovi 9."
Knafljev prehod danes.
Plečnikov Južni trg
Ob razmišljanju o Knafljevem prehodu v širšem kontekstu mesta je zanimiva tudi njegova povezava z Južnim trgom, izvorno Plečnikovo idejo, spomni arhitekt.
Restavracija As: ena najlepših teras v Ljubljani z drevesom na sredini.
Jože Plečnik je o Južnem trgu kot o novem, zaprtem, mirnem in reprezentativnem urbanističnem osrčju razmišljal na prostoru med Zvezdo, takratno Schellenburgovo (današnjo Slovensko), Wolfovo in Prešernovo ulico. A ostalo je pri ideji, ki je vse do danes do neke mere pozabljena.
Prečna povezava med Slovensko cesto in Wolfovo ulico.
Leta 1986 je potekal tudi javni natečaj urbanistično-arhitektonske rešitve Južnega trga. Nanj so se nanašali tudi v javnem natečaju, ki so ga pred tremi leti razpisali za izbor spomenika sprave, katerega maketa danes stoji nasproti Kongresnega trga in ob stavbi Kazine. Cilj projekta je bil tudi najti odgovor za ureditev širšega območja, ki naj bo smiselno povezano s prostorom Kongresnega trga na jugu in Knafljevega prehoda na severu, so opredelili predmet nedavnega natečaja.
Kip Josipu Murnu iz leta 2002 avtorice Eve Tršar Andlovic.
Od Drame do parlamenta
Že pred časom se je pojavila ideja, da bi ob nujni prenovi ljubljanskega SNG Drama njegove prostorske težave rešili z novo stavbo gledališča, in sicer na območju Južnega trga med parkom Zvezda in Knafljevim prehodom. To je bila tudi ena od lokacij, ki so jo na občini predlagali že leta 2009.
A to idejo so, kot pravijo na občinskem oddelku za urejanje prostora, opustili. Je pa zato še vedno aktualen projekt ureditve prostora med Kongresnim trgom, Wolfovo, Slovensko in Čopovo. Pri tem želi Univerza v Ljubljani rekonstruirati objekt Kazina in severno ob njem zgraditi novo stavbo za glasbeno akademijo.
Pogled na že več let mirujoče gradbišče na Čopovi 9. Hiša Devetka naj bi povezala Knafljev prehod in Čopovo ulico, zaraščen in uničen stavbni skelet pa zdaj ovira in zastira pogled.
