Ponedeljek, 23. 10. 2017, 15.53
7 let, 1 mesec
90 let Ančke Gošnik Godec in 60 let Muce copatarice
Ilustratorka, ki je narisala Muco copatarico, bi jo danes narisala drugače #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Ilustratorka Ančka Gošnik Godec, ki je v začetku junija dopolnila 90 let, je pred 60 leti narisala prvi osnutek pravljične junakinje Muce copatarice, o kateri je pokojna Ela Peroci (1922–2001) napisala eno od najbolj prodajanih knjig v Sloveniji. V 60 letih so zgodbo o muci, ki otroke na domiselen način uči redoljubnosti, prodali že v več kot 160 tisoč izvodih.
Mladinska knjiga, pri kateri je leta 1957 izšla otroška knjiga Muca copatarica, je letos 60. rojstnemu dnevu priljubljene muce in 90-letnici njene ilustratorke Ančke Gošnik Godec posvetila že več dogodkov. Z mladimi bralci in poslušalci pravljic sta se gospa Ančka in maskota Muca copatarica družili tudi ta konec tedna v knjigarni Konzorcij v Ljubljani.
Ančka Gošnik Godec, prababica petim pravnukom in babica dvema vnukoma, še vedno ustvarja. Ob 50-obletnici rojstva Muca copatarice je za naslovnico Cicibana leta 2007 narisala novo, osveženo podobo. Sama je v enem od intervjujev dejala, da gre najbrž za vnukinjo prvotne Muce in da ta pač ne more biti enaka kot njena stara mama.
Kot nam je povedala ob robu druženja z najmlajšimi, kjer je podpisovala tudi knjige, se še zelo dobro spominja ustvarjanja priljubljene mačje junakinje. "Najprej sem lik izdelala v ročni litografiji, potem pa, ko se je izkazalo, da bo Muca zelo priljubljena in da bo zgodba doživela ponatis (leta 1963, op. a.), narisala malo drugačnega, bolj barvitega. Ustvarjala sem na podlagi besedila, a če bi risala še enkrat, bi jo narisala drugače. Malo bolj bi vse skupaj zapletla, uporabila bi več barv, naredila bi jo bolj živahno in ustvarila bi še več ilustracij," je razkrila.
Muca copatarica je leta 1957 izšla kot drobna kartonska knjižica v Cicibanovi knjižnici in z risbami Ančke Gošnik Godec, ki so bile izdelane v ročni litografiji, je zapisano na spletni strani založbe Mladinska knjiga. Že leta 1963 je izšla kot velika slikanica in leta 1972 dobila tudi gibljivo različico, televizijsko slikanico.
"Hčerke ni posebno ganilo. Copati so bili še vedno razmetani."
Prikupno junakinjo je med prvimi pokazala svoji hčerki, danes prav tako znani ilustratorji Jelki Godec Schmidt. Kakšen je bil njen odziv? "Ni je posebno ganilo," je Gošnik-Godčeva presenetila z odgovorom in se zasmejala. "Copati so bili kljub temu še vedno razmetani," je dodala in se dotaknila glavne poante zgodbe, v kateri otroci ne pospravljajo copat, zato si jih izposodi Muca in jih v svoji hišici sredi gozda zašije, da so kot novi in skoraj neprepoznavni.
Ilustratorka je prepričana, da je recept za uspešnost knjige Muca copatarica, ki je bila do zdaj prodana že v nakladi 160 tisoč izvodov, v tem, da se dober glas o njej širi iz generacije v generacijo in, sodeč po odzivu najmlajših, ta val priljubljenosti še ne bo prav kmalu popustil.
"To je edina pravljica, ki sem jo prej povedala kot napisala, pri tem pa se sploh nisem zavedala, kaj sem povedala. V treh kosih sem jo bila tako rekoč prisiljena povedati. Izsilila mi jo je starejša hči, ko je bila stara tri leta. Mlajša je bila v vozičku. Bile smo na sprehodu in za starejšo je bilo najprej to imenitno, da poriva vozek, pa si je kmalu premislila, češ, sama moram hoditi, tale se pa lepo vozi.
Usedla se je na tla in zahtevala, da naj ji kaj lepega povem. Kaj naj ji povem? Začela sem o kaj vem kateri muci, ki je v treh dneh, ko so se taki sprehodi nadaljevali, dobila zaokroženo podobo. Nanjo pozneje sploh nisem več mislila, sem jo pač že povedala.Lepega dne, ko je Zima Vrščaj v uredništvu Cicibana želela od mene zgodbo za novo številko, sem najprej rekla, da to pot nimam ničesar. Nisem pa je mogla pustiti na cedilu in mi je, ne vem od kod, zamijavkala tista že pozabljena muca. In zakaj se moram še posebej smejati? Ker nisem prvotno čisto nič mislila na copate. Zgodbo sem oddala in po vseh vrtcih ima že ne vem koliko časa vzgojno funkcijo. Lep dokaz, kako je domači preizkus, o katerem sva prej govorila, pri tej pravljici popolnoma odpovedal."
Ela Peroci je za svoje delo leta 1955 in leta 1956 prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa nagrado Prešernovega sklada.
Vir: Mladinska knjiga
Likovna mama Muce copatarice, ki je v svoji bogati ustvarjalni karieri ilustrirala več kot 120 knjig in za svoje delo prejela številne nagrade, pravi, da zaradi okvare hrbtenice težko hodi in ima občasno težave z izgubo ravnotežja, a glava ji še vedno deluje tako kot mora. Kot nam je še namignila ob omembi spletnega portala, kjer bo zgodba objavljena, računalnika sicer ne obvlada ("Sem popolni analfabet"), je pa pred leti na računalniku odigrala nekaj partij pasjanse.
Za svoje delo je leta 1960 in 1964 prejela Levstikovo nagrado, leta 1997 Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo, leta 2001 Levstikovo nagrado za življenjsko delo in leta 2002 priznanje Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
