Dnevnikovo nagrado prejme igralec Jurij Drevenšek (foto)

Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, se je Jurij Drevenšek v minuli sezoni kar trikrat izkazal in potrdil svoj žlahten komedijantski potencial. V treh povsem različnih vlogah ter med seboj konceptualno, poetsko in izvedbeno diametralno razlikujočih si režijskih postavitvah je opazno opozoril in razkošno razigral svoj prirojeni klovnovski dar, in sicer z vlogami Jacquesa v Ionescovi absurdni komediji Jacques ali podrejenost, Blanke v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki in Carlosa v muzikali Ženske na robu živčnega zloma.

Njegovo klovnovstvo ne pripada cenenemu burkaštvu ali šmirantskemu spogledovanju z občinstvom. Diskretno je umaknjeno za videz nebogljenosti, plahosti, včasih celo tragične izgubljenosti. Največkrat se giblje na tenki meji med smehom in jokom, še najbolj bi se mu prilegala Pierrotova maska in kostum. Zato je infantilnega Jacquesa tako suvereno izoblikoval v krhkega, ranljivo izpostavljenega, a vendar neupogljivega, samolastnega osebka z lastno, zgolj sebi pripadajočo govorico srca in telesa - strahovitemu pritisku na videz racionalnega pametovanja in blebetanja vladajočega žargona pravšnjosti navkljub.

Zato se je v Ukročeni trmoglavki tako nevpadljivo umaknil pred nasilniško hegemonijo prevladujočega "moškega" diskurza Petruccia in Katarine in s pritišanim glasom, zadržano kretnjo in komično grimaso v vsej dvoumnosti in gledališki čarobnosti vzpostavil in ubranil svojo posebno, "žensko" identiteto, ki si osebno svobodo in pravico do drugačnosti jemlje in zagotavlja prav s smehom - na tuj in še večkrat na lasten račun.

In zato je svojega Carlosa v Ženskah na robu živčnega zloma prefinjeno stkal in postavil na oder prav iz manjka, odsotnosti, nezadostnosti, celo neobstojnosti "špansko" možate osebnosti. Zdi se, kot da je Carlos le po drugih in zavoljo drugih - trajno nezadoščene matere, večno odsotnega očeta in trmasto posesivne zaročenke - da svojo prezenco črpa in prejema le od drugih, in vendar je Drevenšek z diskretnim, otožno pritajenim humorjem in komedijantsko veščino to izmuzljivo, lebdečo eksistenco čvrsto umestil v magijo predstave in jo suvereno vpisal v gledalčev spomin, je zapisano v utemeljitvi.

Jurij Drevenšek (1985) je že v času študija nase opozoril z nekaj nastopi na profesionalnih odrih. Po diplomi na ljubljanski AGRFT je z MGL najprej dve sezoni sodeloval kot gost, gledališču pa se je kot redni član pridružil leta 2009. Sodeloval je tudi z Mestnim gledališčem Ptuj. Igral je v študentskih filmih AGRFT ter med drugim v filmu Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine in v glavni vlogi Simona v filmu Kruha in iger Klemna Dvornika. Televizijsko občinstvo ga je spoznalo kot Branka v humoristični nadaljevanki Televizije Slovenija Brat bratu v režiji Branka Đurića - Đura.