Danes mineva 60 let od smrti Fride Kahlo

Kahlova, katere življenje so zaznamovali nesreča z avtobusom v mladosti, viharni zakon z muralistom Diegom Rivero ter nezmožnost, da bi imela otroke, je postala nesporna ikona mehiške kulture 20. stoletja. Vendar pa njeno slikarstvo ne odraža le njenega življenja. Njena umetnost je spojena tudi z zgodovino in duhom tedanjega sveta, v njej se odražajo družbene in kulturne spremembe, ki so vodile k mehiški revoluciji.

In ravno ta revolucionarni duh je umetnico napeljal k temu, da se je obrnila k preteklosti in tradiciji svoje države. To je imela za kodo identitete. Njeno umetnost zaznamuje izjemno zlitje njenega lastnega izraza, jezika, domišljije, barv in simbolov mehiške popularne kulture.

Nesreča z avtobusom v mladosti je umetnico za daljša obdobja priklenila na posteljo, slikati je začela po njej. Med letoma 1950 in 1951 je prestala več operacij. Slikala je, da si napolni čas, ki ga je imela zaradi začasne nepremičnosti.

Slikala je predvsem avtoportrete in nekoč o tem dejala: "Sebe slikam zato, ker sem tako pogosto sama in ker sem predmet, ki ga najbolje poznam." Preko avtoportretov se je tudi skušala sprijazniti s svojo nesrečo, zakonom z Rivero in nezmožnostjo imeti otroke.

Ustvarila je vsaj 140 slik ter na ducate risb in študij. Njene slike, 55 med njimi je avtoportretov, pogosto vsebujejo simbolne upodobitve telesnih in duševnih ran. Kot je dejala, nikoli ni slikala sanj, slikala je svojo resničnost. Ikona je postala v poznih 70. letih minulega stoletja.