Aleš Šteger s projektom Na kraju zapisano tudi na Japonskem

Umetniški performans, ki ga je Aleš Šteger prvič izvedel 21. decembra lani v Ljubljani, bo tokrat izvedel v obalnem mestu Misamisoma, kjer bo v 12 urah napisal tekst, ki bo kot elektronska knjiga dostopen že naslednji dan.

Šteger pri pisanju ne bo imel na voljo nobenih pripomočkov, knjig, zapiskov ali interneta. Avtor se s tem maksimalno izpostavlja kraju in času, v katerem ustvarja, in se odpoveduje varnosti poznejših popravkov. S tem želi, da je tekst tako neposreden, kot je resničnost, ki nas obdaja, tako tvegan in hiter, kot sta življenje in čas, ki ju živimo, piše v sporočilu za javnost.

Misamisoma je mesto, ki leži 25 kilometrov severno od atomske centrale Fukušime, in je med tistimi, ki so jih potres, cunami in atomska nesreča marca 2011 najbolj prizadeli. Velik del mesta je bil porušen in prebivalci pozneje evakuirani zaradi visokih nivojev radioaktivnega onesnaženja.

Napisano že v ponedeljek na voljo v elektronski obliki Šteger bo pisal pred mestno knjižnico in v njej, na kraju, kjer je bil po cunamiju urejen reševalni center. Knjižica predstavlja center kulturnega življenja Misamisome. Po katastrofi so jo ponovno odprli septembra 2011 in zdaj predstavlja zatočišče ne samo za beroče, ampak tudi za otroke, saj jim starši zaradi visokega sevanja ne dovolijo, da bi se igrali na prostem.

Napisano bo že v ponedeljek po 12. uri na voljo v elektronski obliki v slovenskem jeziku, pozneje pa bo prevedeno tudi v japonščino in angleščino.

Sicer pa bosta že danes v Fukušimi potekala tudi branje in pogovor o konceptu projekta z japonskimi pesniki in kritiki, kot so Mizuki Misumi, Keidžiro Suga in Rioiči Vago.

Pesnik, prozaist, esejist in urednik Aleš Šteger je za svoje delo prejel številne domače in mednarodne nagrade. Prevodi njegovih knjig so do zdaj izšli v 19 jezikih. Ideja za projekt Na kraju zapisano se mu je porodila aprila lani, ko je gledal v razkošno izložbeno okno v Rimu in se zamislil nad nenavadnim prekrivanjem podobe, ki jo je okno odsevalo. "Obenem sem občutil privlačnost in odbojnost. Pri ideji ni šlo za ekshibicionizem, temveč za željo po premagovanju lastnih strahov. Ne za to, da pokažem, kaj zmorem, temveč za to, da bi sebe in svoj jezik spravil v takšno situacijo, ko ni mogoč noben drug izhod kot reakcija," je na svoji spletni strani zapisal Šteger.