V Berlinu umrl "oče kebaba"

Kadir Nurman se je v Nemčijo priselil leta 1960, svojo prvo stojnico, kjer je prodajal narezano pečeno meso z zelenjavo, postreženo v lepinji podobnemu kruhu, pa je v takratnem Zahodnem Berlinu postavil leta 1972.

Avtorstvo sodobnega döner kebaba, sicer izpeljanke značilne turške jedi, pripisujejo številnim uličnim podjetnikom – Wikipedia recimo piše, da so ga v Londonu začeli prodajati že leta 1966. A Nurman je vendarle obveljal za očeta kebaba in kot poroča BBC, mu je združenje turških proizvajalcev kebaba leta 2011 podelilo priznanje za zasluge pri nastanku in promociji kebaba.

Hrana za vse hitrejši življenjski slog Zamisel za hitro ulično hrano, ki je do danes osvojila svet kot redko katera druga jed, se je Nurmanu menda porodila ob opazovanju Berlinčanov, ki se jim je vse bolj mudilo in so potrebovali hiter obrok, ki so ga lahko pojedli na ulici. Zamisli ni patentiral in z njo ni nikoli posebno obogatel, a kot je leta 2011 povedal v intervjuju za časnik Frankfurter Rundschau, mu zaradi tega ni bilo nikoli žal, ampak je bil vesel, da se lahko s prodajo te jedi preživlja toliko Turkov in da v njej uživa na milijone ljudi.

Ne pretiravajte A vendar v njej ni treba uživati preveč – kebabi so kalorijske bombe, polne maščob in soli. S povprečnim kebabom tako pojeste 98 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa soli in kar 148 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa nasičenih maščob. Da ne govorimo o posebej velikih in mastnih primerkih – s takšnim lahko pokrijete celodnevno potrebo po kalorijah.