Restavracija Sofija: Toplice z razgledom

In ko pravim malicate, mislim tudi na razgled, na vrt, s katerega je mogoče gledati v dolino, kjer se Savinja počasi vije proti Zidanemu Mostu in kjer vsake toliko prav po tihem zapelje vlak. Pa ni samo lokacija na vrhu hriba, tudi v oblikovanje – v opremo, kozarce in pribor – so veliko vložili in človek, ki na soncu obeduje in tiho meditira, si lahko le želi, da bi stvari preživele še kakšno leto.

A la carte restavracija Sofija - Rimske terme

Toplice 10, 3272 Rimske Toplice

Telefon: 03 574 20 26

Izbor hrane ni obsežen, le nekaj jedi imajo in podobno je z vini. Na kozarec so tisto sončno popoldne, ki se je prevešalo v nevihten večer, ponudili Četrtič-Prinčičevo penečo rebulo. Na vinski karti pa so bili za zmerno ceno recimo še Saksida, Ščurek, Movia, Protner, Frešer, Dveri pax in Istenič. Naše omizje, na žalost tudi edino, ki je v tem turističnem objektu, sestavljenem iz treh hotelov, želelo jesti, se je odločilo, da bo ob hrani pilo suavignon Vajgen mojstra Flakusa in potem smo začeli.

Najprej z osvežilno, skoraj že preveč sadno solato, v kateri je bil ob mladem siru še paradižnik ter marinada limete, medu in hruške. Nekaj možnosti je tudi za prekajene mesnine s hrenovo peno in krompirjevo solato, lahko dobite tudi dimljeno postrv s šparglji, jabolki in poletnimi zelišči ali celo hobotnico s krompirjevim medaljonom, meto in brusketo s sušenim paradižnikom. A mi smo se lotili manj zapleteno pripravljenega karpača goske. Med toplimi predjedmi imajo še nekaj manj izbora, med tremi juhami smo si izbrali poletno zelenjavno kremno juho, ki bi si resnici na ljubo zaslužila malo bolj moderno, pa čeprav ne tako kremno pripravo.

Nevihtni oblaki so nevarno ogrožali hribe nad Savinjo, a nas se ni dalo pregnati z vrta v predizajnirano jedilnico v notranjosti starega, a prenovljenega hotela. Čas je bil za konkretnejše tople jedi in naša miza se je lotila (v naših krajih vse popularnejše) pirine rižote. V Sofiji jo pripravijo s šparglji in škampovimi repki. Pustimo ob strani dejstvo, da so se šparglji z jedilnih listov po naši deželi že kar poslavljali, bolj moteče se zdi, da rižoto pripravljajo preveč smetanasto, a njokov s tartufi se tako daleč stran od Istre nismo želeli lotiti. Pravzaprav je bila najbolj neprijetna izkušnja naše srečanje s pečenim govejim stejkom z refoškovo redukcijo in pirejem. Opozorili so omizje, da se bo verjetno zgodilo, da bo rožnat, in dobili naše privoljenje. Lahko je krvav. Na žalost se je zgodilo obratno. Govedina je bila ne samo prepečena, celo malce kuhana. Nekdo v kuhinji je jed uničil. Škoda.

Pri sladicah v Sofiji navadno ponudijo reynac, že kar uveljavljeno francosko kombinacijo konjaka in grozdnega mošta. Ob tem je bilo mogoče dobiti sladolede, sorbete, češnjev zavitek, pirino strnjenko … Našo pozornost je dobila suha sliva v malvaziji z mandlji, ocvrta v Orly testu z vaniljevo kremo. Zanimiva reč, v stilu velikih hotelov z dobrimi slaščičarnami. Potrebovali smo samo še žganico za slovo. Imajo bataljon Štekarjevih napitkov, poskusili smo akacijo. Za tiste malo bolj izbirčne pa imajo resno serijo konjakov od Martella do Hennessyja. Cene? Za kakih 35 evrov na osebo boste že dobro jedli. Vino pa je tako ali tako izbira posameznika. Še enkrat pa je treba povedati, da nič ne more odtehtati razgleda, ki ga ima vrt restavracije Sofija, čeprav bodo morali kljub finančnim težavam malce pogledati, da bo kuhinja obdržala kakovost, ki jo je imela ob odprtju.

Povzetek

Vrhunska hotelska restavracija, ki v zadnjem času izgublja, očitno tudi zaradi težav v celotnem sistemu Rimskih term. Sicer pa kombinacija francoskih in italijanskih vzorov, z odtenkom domače kuhinje.

Vinska karta je solidna in ne predraga, sestavljena iz primorskih, štajerskih in dolenjskih vin.

Ocena

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.