Okrogla miza ob dnevu slovenske hrane: "Potrebno je odpirati oči, razlagati razlike, odganjati brezbrižnost pri izbiri hrane"

To je lahko piškot, piščančja prsa, še večje razlike so v procesiranih izdelkih. Hrana, proizvedena v Sloveniji, je proizvedena z manj agresivno tehnologijo kot hrana, ki jo uvozimo, izpostavlja dr. Aleš Kuhar, priznani agrarni ekonomist in sogovornik okrogle mize, ki jo je ob dnevu slovenske hrane pripravila Perutnina Ptuj. Slednja kot primer dobre prakse že več kot stoletje potrjuje, da je sistem reje in predelave belega mesa v Sloveniji najbolj organizirana vertikalna proizvodnja, ki se razvija v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

Nimamo izgrajenega občutka, da je razlika lahko zelo velika

Sodobni potrošnik je danes bolj informiran in ozaveščen o uravnoteženi prehrani, pa vendar se to velikokrat ne udejanja v delu, kaj dajemo v nakupovalne košarice. Dr. Aleš Kuhar poudarja, da se je okolje v zadnjih dvajset letih zelo spremenilo, kljub temu pa imamo kot potrošniki še zmeraj občutek, da je vse, kar se pojavi na trgovski polici, kakovostno. »Zato je potrebno odpirati oči, razlagati razlike in odganjati brezbrižnost pri izbiri hrane. Pri t.i. cenenih približkih hrane vsi v verigi stremijo k najnižjim stroškom. To vpliva na vhodne surovine in uporabo nadomestkov surovin, agresivnost tehnoloških postopkov, uporablja se veliko aditivov in ojačevalcev okusa, veliko je sladkorja, maščob, vode in zraka. Taka hrana je visoko procesirana in prazna, visoko kalorična,« izpostavlja dr. Aleš Kuhar.

Sledljivo slovensko poreklo, od njive do vilice

Perutnina Ptuj je »trendsetter« v agroživilski panogi. Kot prvo živilsko-predelovalno podjetje je že pred leti uvedlo sledljivost do potrošnika, ki lahko na vsaki embalažni enoti pridobi informacijo o rejcu oz. farmi. Označeno in sledljivo imajo ne samo, kdo je rejec; spremljajo in nadzorujejo tudi ostale pomembne podatke: od tega, kdo vse je bil v stiku z živili, na katerih tehnološki liniji je bilo živilo pripravljeno, pa vse do temperaturnega režima vozil, s katerimi je bilo živilo distribuirano. Tudi zato v Perutnini Ptuj podpirajo in so se aktivno vključili v nacionalno shemo Izbrana kakovost, ki potrjuje njihove dolgoletne zaveze in prizadevanja pri stalnem zagotavljanju kakovosti, varnosti in sledljivosti.

»Zdravje je ena temeljnih vrednot, kateri smo zavezani tako v odnosu do naše osnovne dejavnosti, zaposlenih, okolja in kupcev, ki mesu in izdelkom Perutnine Ptuj zaupajo že več kot 110 let. V skladu s smernicami uravnoteženega prehranjevanja in s posluhom za potrebe in želje vseh generacij ustvarjamo izdelke, ki so kakovostni, zdravi, varni in okusni. Od masovnih proizvajalcev se Perutnina Ptuj razlikuje predvsem po majhnosti farm, razpršenih po podeželju v naravnem okolju Slovenije. Skrbno nadzorovani koraki na poti od njive do vilice, ki se odvijajo na domačih tleh in v sodelovanju z več kot 240 rejci, skrb rejcev za dobrobit živali, katerim Perutnina Ptuj nudi celovito podporo pri reji, vse to se odraža v kakovosti mesa in značilnih okusih priljubljenih izdelkov Perutnine Ptuj, katerim vsakodnevno zaupa že več kot dva milijona ljubiteljev perutninskega mesa po vsem svetu,« je na okrogli mizi med drugim izpostavil Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnina Ptuj.

Na okrogli mizi so sodelovali dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, Tibor Šimonka, predsednik uprave Perutnine Ptuj, mag. David Visenjak, glavni izvršni direktor za komercialo v Perutnini Ptuj, Brigita Vindiš Zelenko, direktorica PC Živa proizvodnja in PC Krmila v Perutnini Ptuj, Andrej Tkalec, direktor Perutninarske zadruge Ptuj, Katarina Jevšjak, svetovalka na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Petra Šubic, urednica portala Finance Agro.

Prvi v Sloveniji uvedli nov standard v reji – t. i. "piščancem prijazno rejo"

Tudi ta način certificirane reje, ki so jo vpeljali v letu 2015, poteka po sistemu vertikalne integracije in skrbno nadzorovanih korakih od njive do vilice. Sam način reje se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih. Najopaznejša novost, ki jo uvaja piščančja prijazna reja, je poseben pokrit nadstrešek ob celotni dolžini hleva. Njegova površina predstavlja vsaj 20 odstotkov rejne površine in tla so posuta s kakovostnim nastiljem. Piščancem je tako zagotovljen izhod na prosto, kjer lahko brskajo po kvalitetnem nastilju, hkrati pa so zavarovani pred slabim vremenom in z mrežo tudi pred drugimi živalmi in pticami. Standard opredeljuje še veliko več, od kakovosti naravne krme do dobre osvetljenosti hleva, manjše gostote, uvaja posebna plezala v notranjosti in zunaj hleva za spodbujanje naravnega gibanja in predpisuje številne tehnične parametre.

Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa v Perutnini Ptuj verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

Štajerski piščanec z bučnimi semeni Šampion kakovosti za Natur Premium

Dolgoletne zaveze in prizadevanja Perutnine Ptuj pri zagotavljanju najvišje kakovosti vsako leto potrjujejo tudi neodvisni strokovnjaki. Tako se lahko s ponosom lahko pohvalijo, da je največkrat nagrajena kakovost doma na Ptuju, saj je Perutnina Ptuj na letošnjem mednarodnem strokovnem ocenjevanju mesa in izdelkov AGRA 2017 prejemnica največ najvišjih priznanj. Med drugim je tudi kolekcija Natur Premium prejela naziv Šampion kakovosti (prejmejo izdelki, ki so tri leta zapored osvojili zlato priznanje).