Penečih vin ne pijemo več le ob posebnih priložnostih

Če je nekoč veljalo, da se steklenica penečega odpre le ob jubilejih in posebnih prelomnicah, kot je novo leto, je danes precej drugače. Peneča vina so postala redni – da jih ne bomo zreducirali na vsakdanje – spremljevalec družabnih dogodkov in priljubljen aperitiv, nemalo ljubiteljev mehurčkov pa peneče vino pije kar ob celotnem obedu. Kakovostna, suha peneča vina lahko namreč ob jedi brez težav nadomestijo mirna bela vina.

Radgonska penina ostaja slovenski favorit V Sloveniji je med penečimi vini še vedno daleč najbolj prodajana Radgonska penina, predvsem srebrna, polsuha različica gre Slovencem zelo v slast – letno prodajo več kot milijon steklenic!

Po drugi strani pa se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji močno razširila ponudba penečih vin različnih pridelovalcev, ki so začutili, da so mehurčki vse bolj priljubljena vinska pijača. Tako je že skorajda vsak vinar v svojo ponudbo dodal peneče vino, nekaj pa je tudi povsem specializiranih peninarjev, na primer Istenič in Bjana.

Šampanjca se drži sloves najbolj imenitnih mehurčkov Ob tako pestri ponudbi je povsem razumljivo, da penečih vin spijemo vse več in da niso več le spremljevalec posebnih priložnosti. Imidž vina, ki ni prav za vsak dan, pa se je vendarle obdržal pri šampanjcih.

Vsako peneče vino ni nujno penina Šampanjci so, da ne bo pomote, peneča vina, pridelana izključno v francoski pokrajini Šampanja, in to po strogo določenih pravilih, od katerih pridelovalci ne smejo odstopati. Penine so medtem izključno v Sloveniji pridelana kakovostna ali vrhunska peneča vina. Vsak šampanjec in penina sta torej peneče vino, ni pa vsako peneče vino šampanjec ali penina.

Italijanski mehurčki prehiteli francoske Peneče vino pridelujejo v bolj ali manj vseh vinorodnih deželah in praviloma vsaka ima zanje tudi svoje ime. Španci, recimo, pridelujejo cavo, Nemci in Avstrijci imajo sekt, v Italiji pa je trenutno daleč največji hit njihov prosecco. To je peneče vino, pridelano iz sorte glera, in to izključno v devetih provincah v italijanskih deželah Veneto in Furlanija-Julijska krajina, najbolj cenjen prosecco pa prihaja z gričev okoli mesteca Valdobbiadene severno od Trevisa.

Prosecco je leta 2013 sicer poskrbel za precejšen škandal – po prodaji je prehitel šampanjec, francoski nacionalni zaklad. Razlaga tega fenomena je sicer povsem preprosta, nam je pojasnil sommelier Gašper Čarman: "Prosecci so lahkotni, aromatični, takšna vina, ki so zdaj v trendu. Predvsem pa niso dragi, pri njih je razmerje med ceno in kakovostjo odlično."