Kako so se vinskega posla lotili v Čilu

Lani se je zgodilo, da je Čile po izvozu vina na Japonsko prehitel Francijo. Čilenci so na Japonsko prodali skoraj 52 milijonov litrov vina in se tako v desetih letih s petega mesta med izvozniki na Japonsko dvignili na prvo mesto. Predvsem zaradi nižjih cen čilskih vin v primerjavi s francoskimi.

Največji izvozniki v vinorodnem novem svetu Čilski uspeh na Japonskem v ničemer ni presenetljiv, saj država velja za četrtega največjega izvoznika vin na svetu, če se upošteva le vinorodni novi svet, pa so celo največji izvozniki. Logika njihovega uspeha je preprosta: svetovno prepoznavne vrste vina, med njimi na prvem mestu cabernet sauvignon, in nižje cene kot konkurenca.

Toda zdaj so čilski vinarji ugotovili, da ta strategija sicer prinaša dobiček, ne pa dolgoročne uspešnosti vinogradništva. Mario Pablo Silva, direktor ene izmed bolj uspešnih čilskih vinskih kleti Viña Casa Silva, je za revijo The Drink Business pred nekaj tedni dejal, da "cenovna vojna in množična proizvodnja ogrožata potencial čilskih vinskih kleti".

Obrat od množične proizvodnje k lokalnim posebnostim To je res. V množičnem vinskem svetu, ki je naravnan na prodajo, ni prostora za, na primer, carmenere, nekoč sorto francoskega Medoca, zdaj pa so največji vinogradi carmenera na svetu prav v Čilu. A kaj ko ga uporabljalo le za zvrsti s cabernet sauvignonom, namesto da bi na vinskem trgu, ki se vse bolj obrača k iskanju lokalnih posebnosti, to sorto povzdignili na svetovno prepoznano raven.

Čilski vinogradniki želijo domačo množično produkcijo počasi preobrniti v inovativno in trajnostno, zato ni presenetljivo, da bodo na februarski vancouvrski konferenci TED, svetovnem srečanju idej, vina Čila predstavili kot razburljivo odkritje različnosti in trajnosti. Promocijo čilskih vin na tej platformi je organiziral konzorcij vinogradnikov, imenovan Vina Čila. Poudariti želijo specifike lokalnih terroirjev, sort in tehnik pridelovanja vina, kar naj bi bil temelj prihodnosti čilskega vina, odmaknjenega od dampinške množične proizvodnje.

Sledijo trendu bolj svežih vin z manj alkohola Usmerjajo se k ekološko pridelanim svežim rdečim vinom z nižjo vsebnostjo alkohola. To je v popolnem nasprotju z dozdajšnjo čilsko vinsko bero, ki je temeljila na težkih, bordojcem podobnih vinih. Ta so bila v skladu z nekdanjim svetovnim trendom, ker pa se globalni vinski okus počasi spreminja, bomo lahko v prihodnje odkrivali tudi svež čilski shiraz in zapostavljeni carmenere.

Dolfo Cabernet Sauvignon Reserva 2008

Kmetija Dolfo, ena vodilnih kleti v Brdih, je ime dobila po Adolfu, dedu gospodarja Marka Skočaja. Kmetija v vasi Ceglo v Goriških brdih obsega kar 14 hektarjev vinogradov, ki se razprostirajo tudi na italijansko stran. Ljubitelji vina so takoj vzljubili Markova vina, sledil je uspeh, ki je vplival na širitvi vinogradov, gradnjo nove kleti in ureditev degustacijske sobe.

Vino je rubinasto rdeče barve z lepimi opečnato rjavimi niansami. Zaznamo zelo pestre arome, prevladuje predvsem temnordeče sadje, ribez in sliva, kar lepo nadgradijo temna čokolada, rahla pikantnost in dimne note. V ustih vino pokaže vso svojo kompleksnost in harmoničnost. Spet prevlada temnordeče sadje, vanilja, vse to pa lepo dopolnijo mehki, svilnati tanini, mineralnost in svežina. Vino ima lep in dolg zaključek.

Ker gre za vino polnega okusa, bo najboljša kombinacija z rdečim mesom na žaru, divjačino, zrelim trdim kravjim in ovčjim sirom ter temno čokolado.

Sorta: cabernet sauvignon Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 15,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si