The Kooks in evforično občinstvo

Za številne zgolj samo še eden od indie rock bendov, za množico, ki se je včeraj zbrala v Kinu Šiška, pa očitno vse prej kot to. Začelo se je že z nastopom domačih Toronto Drug Bust in navdušenci v prvih vrstah, ki so stegovali roke proti Izaku Koširju in kompaniji. Domačini bodo to poletje sicer nastopali na velikih festivalih, kot so Sziget, Terraneo in Exit, včeraj pa so s svojim avtorskim repertoarjem, ki so ga sklenili s priredbo Kids zasedbe MGMT, kljub statusu predskupine lepo ogreli indie glasbe željno občinstvo.

A evforije, ki smo jo videli ob prihodu brightonske četverice, kljub lepemu uvodu, nismo pričakovali. Hipsterskemu pevcu Luku Pritchardu z občinstvom skoraj ni bilo treba komunicirati, saj so se vsakič, ko se je znašel v središču žarometov, po dvorani razširili kriki. Kriki, kakršnih se spomnimo bolj iz nastopov fantovskih bendov kot pa iz indie koncertov in ki jih v Kinu Šiška še nismo slišali. Kljub vsesplošni evforiji bi si morda od Pritcharda želeli več komunikacije z občinstvom, čeprav ni nujno, da bi njegove besede sploh slišali.

The Kooks je s svojim simpatičnim nastopom uspelo navdušiti tudi manj posvečene, saj njihove skladbe odlikuje izjemna spevnost, Pritchard pa se je poleg kitare in prostega poskakovanja za trenutek posvetil tudi klaviaturam. Če je bil njihov prvi album prava zbirka poletnih poskočnic, ki jih mora poznati vsak občasni hipster, so The Kooks z leti iskali zrelejši in trši zvok, ki ni nujno sledil poletni harmoničnosti, ki bi jo lahko pripisali tudi The Kinks.

Tako smo včeraj nekoliko konzervativno najbolj uživali in poplesavali ravno ob skladbah iz njihovega prvega albuma Inside In/Inside Out, s katerega so odigrali vse svoje uspešnice: Sofa Song, She Moves in her Own Way, Ooh La in See The World, medtem ko smo pri novejših skladbah, ki so precej manj lahkotne in ki so občasno malce tudi umirile sicer povsem evforično občinstvo, rajši gledali lepe lučke. The Kooks so s seboj namreč prinesli kar nekaj dodatnih žarnic, ki so zapolnile odrsko prostornino, barvni žarometi pa so pogosto bolj kot člane skupine osvetljevali navdušeno občinstvo.

Po dobri uri nastopa so The Kooks za kratek čas zapustili oder in se po glasnem vzklikanju občinstva vrnili na oder za še zadnji dve skladbi. Koncert, ki je v več pogledih presenetil, so sklenili s skladbo Naïve s prvega albuma, potem pa po hitrem postopku zapustili oder. O prismuknjenosti, ki jo vsebuje ime skupine, ni bilo ne duha ne sluha.