Sia – 1000 Forms Of Fear

Sia Fowler je avstralska glasbenica, za katero je pri 38 letih že dolga in zelo uspešna kariera. Njeno ime, nastopa preprosto kot Sia, morda bežno poznate, njen glas pa je preprosto nezgrešljiv. Peti in ustvarjati glasbo je začela kot desetletna deklica, letošnji album 1000 Forms Of Fear pa je že njen šesti studijski. A kljub temu se zdi, da jo je svetovno občinstvo kot samostojno pevko opazilo šele letos.

Sia je pevka, ki vizualno plat popularne glasbe definira na novo. Njeni nastopi so preprosti, brez nepotrebnega kiča, tudi sicer pa se nerada izpostavlja in se raje giblje v ozadju. O tem priča tudi seznam zvezdnikov, za katere je napisala kar nekaj hitov. Na njem so tudi dive popularne glasbe Rihanna (Diamonds), Beyoncé (Pretty Hurts), Christina Aguilera (You Lost Me), Britney Spears (Perfume), Kyle Mingue, Jessie J in Celine Dion. Znana so tudi njena sodelovanja. Skupaj z Davidom Guetto je zagrešila uspešnico Titanium, predlansko poletje pa smo si – tudi po njeni zaslugi – zapomnili tudi po plesni Wild Ones, ki jo je posnela z raperjem Flo Rida.

A vrnimo se k albumu 1000 Forms of Fear, ki je zaradi slovesa, ki si ga je v zadnjih letih zgradila Fowlerjeva, spadal med bolj pričakovane glasbene izdelke leta 2014. Superuspešno ga je napovedal in na lestvice najbolj prodajanih in predvajanih pospremil prvi singel Chandelier, nedvomno eden največjih glasbenih hitov tega leta.

Chandelier je tudi prva od 12 skladb na albumu in s svojo mešanico različnih zvokov, udarnim refrenom in Sijinim kameleonskim vokalom lepo predstavi paleto čustev, ki se vijejo čez ploščo. Sledi ji bolj umirjena pesem Big Girls Cry, medtem ko se naslednja Burn The Pages spogleduje z melodičnim hiphopom. Vzdušje nato spet umiri melanholična balada Eye of the Needle, peta na albumu je skladba Hostage, morda najbolj poskočna in pozitivna pesem v slogu Gwen Stefani.

Straight For The Knife, usodno ljubezensko pesem, podpisuje klavir, sedma skladba Fair Game pa je instrumentalno minimalistična in prepušča prostor Sijinemu glasu. Pesem Elastično srce (Elastic Heart) je najbrž poznana oboževalcem filmske franšize Igre lakote, saj se pojavi tudi v glasbi njenega drugega filmskega dela Kruto maščevanje.

Deveta pesem na albumu, Free The Animal, je še ena potencialna uspešnica (pravzaprav bi to lahko rekli prav za vse pesmi z albuma) s pompoznim refrenom. Sledi Fire Meet Gasoline, kjer spoznamo vse odtenke pevkinega glasu, saj si tu res da duška. Cellophane že napoveduje konec plošče, zanimiva skladba pa je morda malce pretežka, da bi postala radijski ali hit na YouTubu. Ploščo Sia sklene s skoraj bondovsko Dressed In Black.

Album 1000 Forms Of Fear je svež in zanimiv izdelek ene najvplivnejših glasbenic tega obdobja, ki se ne boji igranja s produkcijo, v pop pa vnaša drznost in, če si sposodimo izraz iz ene njene pesmi, elastičnost, ki obeta vznemirljive novosti. Vsekakor upamo, da na Sijin naslednji album ne bo treba čakati dolga štiri leta, kolikor je minilo med tem in njenim prejšnjim. Hočemo namreč še!