Senidah: Kakšna solzica ne bi bila odveč

Napovedujemo: največji solo koncert Senidah v Sloveniji do zdaj

Kurzschluss predstavlja ekskluzivni intervju z regijsko senzacijo Senidah. Z njim začenjamo odštevanje do njenega največjega solo koncerta v Sloveniji do zdaj, ki se bo 22. decembra odvil na odru festivala Kurzschluss.

Deset minut s Senidah: "It's show business, honey!"

Se je Senidah po 50 milijonih ogledov njenih Mišićev kaj spremenila?

Več delam. Nisem več tako lena, kot sem bila včasih, čeprav si privoščim. Ampak ja, ista, ista. Ista Senidah. Tisti, ki me poznajo, bodo vedeli, kdo sem.

Ko se je zgodila Slađana, smo prišli tudi do drugih ljudi

Bi rekla, da si internetna senzacija?

Niti ne bi. Mislim … jaz se res ne obremenjujem s tem. Delam komade, izdajam komade, nastopam s temi komadi. Nikoli ne razmišljam o tem, kako vplivam na ljudi, kaj sem zdaj naredila – pač komade sem izdala, komade izdajam, in to je to. Odrasla sem v Sloveniji, nastopala sem samo po Sloveniji in potem, ko se je zgodila Slađana, smo prišli tudi do drugih ljudi. Smo prišli do vsega Balkana in smo prišli tudi do Balkancev zunaj Balkana, zunaj Slovenije. Potem pa recimo, da ja. To traja in to je zdaj nekaj drugega kot senzacija. 

Misliš, da zares uspeš takrat, ko se ne oziraš več na "pravila" in začneš slediti sebi?

Če rad delaš to, kar delaš, se ne boš obremenjeval s tem, pa tudi če to včasih pomeni, da ne boš nastopal. Pač ne boš nastopal, ne boš šel prek sebe. Mislim, da v glasbi ne bi smelo biti pravil.

Delam to, kar mi ustreza. Delam z ljudmi, s katerimi rada delam. Počutim se svobodno.

Na Balkanu premorejo težje in močnejše emocije

Kako se po tvojem mnenju razlikujeta domača in regijska glasbena scena?

Ne vem, kako bi se izrazila, da ne bi izpadla grdo. Recimo da je več emocij na Balkanu. Rekla bi, da premorejo težje in močnejše emocije. V Sloveniji pa se mi nekako zdi, kot da "o, ne smemo tega poslušati, ker to izzove to in to". Taki so odzivi. Bog ne daj, da se kdo pretepa v spotu, tudi če je spot recimo igra. Tega na Balkanu ni. Tam vsi delajo to, kar se jim zdi. To je umetnost.

Znana si po svoji trmi. Če te je doma včasih ovirala, kako ti koristi v tujini?

Zelo prav mi pride. Se mi zdi, da sem ustvarjena za tujino … Tukaj sem preveč trmasta, tam pa premalo.

Misliš, da je za tvoj uspeh bolj zaslužna trma ali perfekcionizem?

Dobro vprašanje. Zato ker sem trmasta in zato ker sem perfekcionistka. Čeprav včasih sem bolj "šlampasta", zato ker se mi z nečem ne da toliko ukvarjati in potem popustim, ampak potem sem vedno razočarana nad rezultatom, ker nisem bila dovolj perfekcionistka. In dovolj trmasta.

Počutim se svobodno

Kako svobodno se počutiš v tem trenutku?

Foto: Promo material Zelo svobodno. Delam to, kar mi ustreza. Delam z ljudmi, s katerimi rada delam. Počutim se svobodno. Ne vem, hvala bogu mi gre dobro. Lahko si privoščim malo svobode.  

Včasih si veliko modnih kosov prikrojila kar sama. Še vedno kdaj vzameš škarje v roke ali prisegaš na oblikovalce?

Še vedno rada kakšno stvar kupim in potem odrežem, prerežem, dodam, odvzamem, ampak vse pogosteje si kupim. Zlasti pri nas v Sloveniji je veliko dobrih oblikovalcev in sem si kupila že kar nekaj kosov. In potem kombiniram z vsem. V trgovinah si nekatere stvari kupim in potem kombiniram kakšno "cunjo", ki je malenkostno dražja, z eno, ki je pa pač "nič".

Bi si želela oblikovati svojo lastno kolekcijo? Kakšno?

Bi. Joj, ne vem. Ne vem, res imam veliko idej. Veliko imam idej. Takšno za ženske, ki si upajo. Čeprav ne samo za ženske. Tudi za moške … Ulični stil z eleganco in močjo.

"Morda sem bila rojena pod srečno zvezdo"

Kako se spopadaš z mediji, kadar zaslediš kaj negativnega? Sploh bereš, kaj pišejo o tebi?

Foto: Promo material Ne, ne berem. Nočem brati, ker je tega veliko in zakaj bi se obremenjevala s tem. Ja, sem. Na začetku sem kdaj videla kaj in prebrala kakšen komentar. In te zaboli, za tisto sekundo, dve, dokler ne prideš do novega, pozitivnega komentarja in pozabiš. Lepo je videti pozitivne komentarje. Na mojih "špilih" pogosto pridejo do mene in me pohvalijo, se objamemo in slikamo, kar je dovolj.

Katere tri svoje karakterne lastnosti bi izpostavila?

Dobrosrčnost, trma in lenoba.

Se ti ne zdi, da si kljub svoji lenobi precej uspešna?

Ja. Enkrat mi je nekdo rekel: nikoli ti ne bo nič uspelo. Pa sem sedela na kavču in rekla: ja, bo. Ne bo ti uspelo. Ja, bo. S kavča mi bo uspelo. In mi je uspelo s kavča. In je potem ta oseba rekla: sovražim te, ker si imela prav. Ne, vseeno sem delala. Sem delala za to, ampak sem si to tudi zelo želela. Kaj pa vem, morda sem bila rojena pod srečno zvezdo. Ne, ne vem, koliko zdaj človek verjame v to, ampak jaz poskušam … Jaz nekako verjamem v to, da če si želiš … Ampak moraš seveda tudi delati za to.

Si od nekdaj vedela, da želiš postati pevka?

Od nekdaj sem si želela, vendar sem bila zelo sramežljiva. Ko sem bila mlajša, sem ves čas pela, ampak da bi me na kakšno tekmovanje prijavili – ni šans. Ves čas sem gledala karaoke z Dejo Mušič. Tja sem si zelo želela, ampak nikoli nisem imela "jajc", da bi šla.

"Pravijo, da jih moj glas zdravi"

Si imela občutek, da nisi dovolj dobra? Kdaj si potem začela glasbeno kariero?

Ne, samo sramežljiva sem bila. Meni se je zdelo, da sem bila dobra. Trajalo je do 25. leta. Precej pozno sem začela. Ponavadi se z glasbo začnejo ukvarjati pri 17 ali 18 letih. Takoj gredo v studio in že sledi spot. Jaz sem prvi komad posnela pri 25 letih. Prvič v življenju sem bila pri 25 v studiu. Takoj sem začela delati vokalne linije, takoj sem začela ustvarjati glasbo, kot da to počnem že vse življenje. Prva pesem je bila Povej mi, za katero sem vokalno linijo naredila v prvo. In to kar se zdaj poje, je bilo odpeto takrat v studiu, tako da lahko rečemo, da je morda to moje poslanstvo.

Kako po tvojem mnenju občinstvo "začuti" tvoje poslanstvo?

Ljudje mi pravijo, da jih moj glas zdravi, ne vem, da jih popelje tja … Kaj pa vem, jaz sebe ne slišim tako. Saj včasih se poslušam, priznam, ampak da deluje zdravilno, to je pa hudo slišati.

Bi rekla, da poješ iz duše?

Ja, seveda. Iz diafragme in duše.

Kje se počutiš najbolj živo?

Definitivno na odru, zdaj ko malo bolj pomislim.

Prvič v življenju sem bila pri 25 v studiu. Takoj sem začela delati vokalne linije, takoj sem začela ustvarjati glasbo, kot da to počnem že vse življenje.

Občinstvo lahko navduši z odzivom in poznavanjem glasbe

Redno sodeluješ s producentom Cazzafuro. Kako bi opisala njegovo vlogo?

Foto: Promo material On ve. Jaz sem prvič vstopila v njegov studio, prvi komad sem posnela z njim, prvi album z Muffi sem posnela pri njem, drugi album sama prav tako. In zdaj že toliko časa sodelujeva, da me pozna in je zelo lahko delati z njim. Fant je r’n’b, hip-hop … Morda je zato, ker smo se toliko družili, spoznal še neke druge zvrsti. Govorim, kot da sem ga jaz nekaj naučila, zagotovo se je on sam naučil. Morda sem mu kje kaj pokazala in sva se zelo dobro ujela in zelo dobro sodelujeva.

Nastop na festivalu Kurzschluss je tvoj prvi večji solo koncert v Sloveniji. Že veš, kako boš povzročila kratek stik na našem odru?

Ne vem, ko stopim na oder, se bo zgodilo, kar se bo zgodilo. Upam, da bo zelo dobra interakcija z občinstvom in bo začutilo moje komade. Imela bom svoje glasbenike – dva, tri fante, da bo vsaka malenkost bolj poudarjena, za preostalo pa ne vem. Bomo videli, ko bomo na odru.

In kako lahko občinstvo navduši tebe?

Odziv. Da poznajo komade. Kakšna solzica tudi ne bi bila odveč … Hecam se. Da ti dajo sebe, to je to. To je zelo pomembno na odru.