OCENA FILMA: Petdeset odtenkov sive

Nič se ne prodaja bolje od seksa. Knjižna trilogija angleške pisateljice E. L. James Petdeset odtenkov, ki je bila sprva zasnovana kot erotična predelava serije Somrak, je lep dokaz za to: do danes so prodali več kot 100 milijonov izvodov avtoričinih romanov, kar je glede na njihovo kakovost osupljivo visoka številka in literarni fenomen, ki si ga kljub pikantni tematiki ne znam razložiti.

Zdi se, kot da je Jamesova izumila seks. Ob takšnem uspehu je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo Hollywood primaknil svoj mošnjiček in nam postregel s filmskimi priredbami njenih del.

Zdaj ko so pisateljičine besede s pomočjo režiserke Sam Taylor-Johnson in scenaristke Kelly Marcel postale meso – za to namreč gre, mar ne? –, se bojim, da bo ogled prvega dela napovedane trilogije številnim gledalcem, ki niste seznanjeni z vsebino romana, ubil voljo do seksa, tistim, ki pri celovečercih prisegate na zaplet in razvoj likov, pa povrhu tega priskutil še obisk kinematografov. Izjema so cinefilski mazohisti.

Če vas privlačijo ljudje takšne sorte ...

A zakaj bi se slepili: erotična drama Petdeset odtenkov sive (Fifty Shades of Grey) je namenjena predvsem ljubiteljicam (in ljubiteljem) knjižne predloge in tudi tistim dekletom (in fantom), ki svoje oči rade spočijejo na razgaljenih moških telesih, pri čemer jih ne moti, da se pod popolno zunanjostjo skriva prepotenten sadist z nerazčiščenimi travmami iz otroštva, ki zalezuje neizkušene študentke književnosti in si jih podreja v svoji rdeči mučilni kamrici. Če vas privlačijo ljudje takšne sorte, si dajte duška, v nasprotnem pa gospod Grey ni pravi moški za vas.

S tem, ko sem vam opisal osrednjega junaka, sem vam opisal tudi ves zaplet. Za vse, ki niste brali romana, pa je tu še nekaj koristnih podatkov: on, Christian Grey (Jamie Dornan), je nesramno bogat poslovnež, ona, Anastasia Steel (hčerka Melanie Griffith in Dona Johnsona Dakota Johnson), se ob študiju preživlja z delom v železnini, kjer njen izbranec nakupuje erotične pripomočke za svoje sadistične eskapade.

Spoznata se med intervjujem, ki ga Anastasia opravlja namesto pripravno zbolele sostanovalke. Anastasia je na začetku filma še devica, pozneje pa nič več. Skupaj se spustita v romantično igro zapeljevanja in šovinističnega poniževanja ("Jaz bom tvoj Dom, če boš ti moja Podrejena."), vmes se štirikrat ali petkrat poonegavita (On se ne ljubi, ampak f... Silovito.), večino preostalega časa pa se ukvarjata s suhoparno papirologijo. Konec filma.

Ponudba, ki je ne bi mogla zavrniti nobena študentka književnosti

Zgodba je zanimiva predvsem iz pravnega vidika. Glavno vprašanje, s katerim se spopada glavna junakinja, je, ali naj podpiše pogodbo, v kateri bodo jasno določeni pravila in pogoji njunega zdravega in zrelega odnosa.

Ne vem, zakaj punca toliko časa okleva. Prepričan sem, da bi v današnji ekonomiji vsako drugo dekle iz nižjega ali srednjega razreda svoje življenje takoj prepustilo v upravljanje popolnemu neznancu, če bi ji ta v zameno ponudil socialno varnost in stabilno okolje. Še posebej, če bi na trg delovne sile vstopala z diplomo iz angleške književnosti.

Gospodič ima zanjo izbranega posebnega ginekologa, nadzoroval bi njeno prehrano, skrbel bi za njeno higieno in rekreacijo, vsak dan bi jo pritrdil na svoje mučilne naprave, ko bi bila poredna, bi jo našeškal ...

Spala bi sicer v ločenih sobah (predvidevajmo, da eden od njiju smrči), kar je še vedno bolje, kot pa če bi pristala v razmerju s povprečnežem, ki bi sedel pred televizorjem in jo ignoriral, medtem ko bi mu ona pripravljala večerjo.

Že samo poleti z Greyevim zasebnim helikopterjem in jadralnim letalom ter vsa darila, s katerimi jo njen Dom zasipava, odtehtajo občasen tepež. Njena edina skrb bi bila, da bi mu v vsakem trenutku v vsem ugodila.

Greyeva zlata pravila podrejanja

V pogodbi je zapisano tudi, da bo njuno razmerje, vsaj kar zadeva njen prispevek, strogo monogamno. S tem Anastasia nima težav, hudič pa se skriva v drobnem tisku, kjer so med drugim zapisane tudi podrobnosti o posameznih telesnih aktivnostih in erotičnih pripomočkih.

Tu si dekle v slogu izkušene poslovne ženske izpogaja številne ugodnosti: golobčka s seznama dovoljenih praks črtata fisting, zlati dež in genitalne ščipalke, dogovorita se, da bosta namesto vezic in lepilnega traku uporabljala udobnejše pripomočke višjega cenovnega razreda, Christian pa ji celo obljubi, da bosta šla enkrat na teden na običajni zmenek. Saj veste, da ne bi bilo vse skupaj preveč bizarno ...

Vse, kar ostane v mejah dovoljenega in kar lahko gledalci vidimo, je vezanje s kravatami, polzenje s kocko ledu po njenih ustnicah in bradavičkah, žgečkanje s pavovim peresom ter dva nepogrešljiva elementa vsakega sadomazohističnega razmerja: bičanje in šeškanje.

Nikoli si ne bi mislil, da lahko par udarcev po zadnji plati povzroči takšen hrup, še posebej če vemo, da je seks med obema protagonistoma podobno vznemirljiv kot kozarec mlačne vode. Ko Christian Anastasio ob predelavi Beyoncejine skladbe Crazy in Love že petič slači, je videti, kot da bi odvijal obarjeno salamo (besede vegetarijanca).

Poskušal sem razumeti

Ena neznanka v vsej tej zbirokratizirani erotični zmešnjavi vendarle ostaja. Ko Anastasia Christiana vpraša, kaj so analni čepi, ne dobi odgovora. Kako naj se potem revica odloči, ali naj stvar preizkusi ali ne? Prav tako mi ni jasno, kako se bo milijarder zaščitil pred morebitnimi obtožbami o posilstvu. Če bi seksala samo v prostorih, ki so pod videonadzorom, bi njuno nenavadno kupčijo še razumel, tako pa bi na sodišču veljala njena beseda proti njegovi, le da bo lahko ona svojo različico zgodbe podkrepila z modricami.

Kakorkoli, na ta vprašanja bi morala odgovoriti njegova pravna služba. Mene je tako kot Anastasio veliko bolj zanimalo, zakaj gospodič vse to počne. Odgovor: zato, ker je imel težko otroštvo. Drugega nam ni treba vedeti. Mar res? Ko ti nasilen partner reče, da je imel težko otroštvo in da je to vse, kar moraš vedeti, je zadnji čas, da spakiraš kovčke ali pa od njega zahtevaš, da si poišče strokovno pomoč.

Ženska se nam smili, a ne dovolj, da bi z njo sočustvovali. Ne nazadnje bi lahko kadarkoli odkorakala stran. Poklicna etika mi je preprečevala, da nisem že po prvi uri Petdesetih odtenkov dolgčasa tega storil tudi sam, sem imel pa med ogledom filma na koncu jezika ves čas njuno varnostno besedo: rdeča.

Ker sta oba glavna igralca zreducirana na zmedena kosa hrepenečega mesa, njune igre niti ne morem ocenjevati, nenamerno komični dialogi pa so tako neznosno patetični in plehki, da sem vmes komaj čakal, da Dom svoji Podrejeni končno zaveže usta.

Edini vidik filma, ki v meni ni vzbujal prezira, je njegova hladna fotografija.

Film za romantične duše, torej?

Odvisno od tega, kako pojmujete romantiko. Šalo na stran: filma, ki bi bil tako sovražen in ponižujoč do žensk, hkrati pa bi nagovarjal prav to ciljno skupino, zlepa ne boste našli. Petdeset odtenkov sive je mehki pornič, v katerem veliko govorijo in malo seksajo.

Razlika med bolj konvencionalnimi erotičnimi izdelki in pričujočim zmazkom je le v tem, da se dekleta v čistokrvnih porničih običajno pretvarjajo, da v seksu uživajo, medtem ko se junakinji Petdesetih odtenkov sive spolno življenje njenega izbranca gabi, posledično pa se gabi tudi nam gledalcem.

Če sodim po hihitanju in številnih nasmejanih obrazih, ki so me obkrožali, ko so se v dvorani prižgale luči, bo film vendarle potešil svoje ciljno občinstvo. Bi ga tudi v primeru, če bi bil glavni junak brezdomec, ki bi ga krasil videz Josefa Fritzla? Morda, a potem bi govorili o drugačnem filmu (na misel mi pade Zadnji tango v Parizu) in drugačnem občinstvu.

Sto ljudi, sto čudi

Kot rečeno: če ste uživali ob prebiranju romana ali če ste se prebili skozi filmsko sago Somrak v upanju, da boste uzrli vampirsko zadnjico Edwarda Cullena, pa se vam želja ni izpolnila, se brez slabe vesti zglasite pri gospodu Greyu. Življenje nam polepšajo drobni užitki.

Če je le mogoče, se v kino odpravite v družbi prijateljic ali vaše notranje boginje, dekletom in damam, ki boste svojega partnerja zvlekle v kino, pa predlagam, da pred tem podpišeta pogodbo. Najmanj, kar mu lahko v zameno za to torturo obljubite, je – ostal bom spodoben –, da si boste z njim v kinu ogledale prihajajočo epizodo Vojne zvezd ali novega Pobesnelega Maxa. V nasprotnem primeru se bo, tako kot Anastasia, spraševal, kaj za vraga ima on od vsega tega.

Kdo ve, morda bo pa koga vzburila misel na to, da njegova boljša polovica tik ob njem že dve uri fantazira o seksu s sadističnim magnatom, ki pooseblja moško lepoto? Saj veste: sto ljudi, sto čudi.

Le da se ne boste nekega lepega jutra zbudile in presenečene ugotovile, da vas je partner privezal na posteljo z vezicami in lepilnim trakom. To ne pomeni, da vas ne ljubi. Razumeti morate, da si 99 odstotkov sadistov ne more privoščiti luksuznih pripomočkov, ki jih ima seksi gospodič Grey.

Napovednik filma Petdeset odtenkov sive: