OCENA FILMA: Na varnem

"Povedali so mi številko, zelo dolgo številko. Nekje drugje naj bi dobila drugo številko in nadaljnja navodila, vendar so prišli Rusi in vse pobili. Nato je prispela policija, jaz pa sem pobegnila. Zdaj veš vse. Si srečen?!" Jasonu Stathamu zabrusi 11-letna deklica Mei (Catherine Chan) – sirota z osupljivim spominom za številke – po tem, ko jo ta reši iz navzkrižnega ognja med kitajskimi in ruskimi mafijci ter skorumpiranimi policisti. O zgodbi zdaj veste skoraj vse. Ste srečni? Razočarani res ne bi smeli biti, saj je dovolj zgovoren že podatek, da v filmu igra Jason Statham – njegovi izdelki pač nikoli niso sloveli po inovativnih scenarijih in nepredvidljivih pripovednih zapletih. Čas običajno zapolnijo strelski obračuni in neizprosni pretepi, nekaj sekund pa je prihranjenih za sarkastične enovrstičnice, ki jih naslednik Brucea Willisa vsakič izreče v enakem, zdolgočasenem, možatem tonu. Nič drugače ni z najnovejšo stathiado – akcijskim kriminalnim trilerjem Na varnem.

V njem Statham igra Luka – drugorazrednega rokoborca prirejenih dvobojev, ki bi moral zadnji dvoboj izgubiti. Ker ga ne, ruska mafija poskrbi, da "izgubi" ženo. Po nekajdnevnem tavanju po New Yorku naleti na kitajsko deklico, ki so jo ugrabili in "posvojili" člani triade, da bi jim služila za osebni računalnik. Dobesedno – deklica vse številke hrani v glavi, kar je v svetu kriminala še posebej pripravno: nezakonite stavnice, izsiljevanja, dolgovi, kode za odpiranje sefov … mala Mei je tu za vse! Z izjemo ubijanja, to je prepuščeno drugim. Razumljivo, da se deklica v tem svetu ne počuti varno, a na srečo spozna razcapanega Stathama – on dobi nov razlog za življenje, ona dobi osebnega varnostnika.

Podobno varno, kot se deklica počuti v (figurativnem!) objemu Stathama, se akcijski navdušenci lahko počutijo varne ob ogledu njegovih filmov, saj natanko vedo, kaj lahko pričakujejo – energično zabavo, pri kateri moramo odklopiti možgane in se prepustiti adrenalinskim vložkom. Nobenih nejasnosti in nobenih presenečenj, vse je predvidljivo. Kar pomeni, da so si stathiade med seboj izjemno podobne. Vsaka ima sicer svojo značilnost – v primeru Na varnem je to kitajska deklica –, drugače pa gledamo skoraj isti film. Film, ki nas težko navduši in težko razočara.

Če uporabimo domišljijo in poskušamo izluščiti sporočilo filma Na varnem, bi lahko rekli, da nacionalne manjšine ogrožajo multikulturni New York. Ali pa, da so otroci naše največje bogastvo. A za kaj takega ni potrebe, saj vemo, da Stathamovi filmi ničesar ne sporočajo, samo prikazujejo. Prikazujejo strelske obračune in neizprosne pretepe. Nič drugače ni s predvidljivo varnim, a pozabljivim Na varnem. In da, Statham tudi tokrat vse svoje enovrstičnice izgovori v enakem, zdolgočasenem, možatem tonu.