OCENA FILMA: Kako ne umreti na zahodu

Seth MacFarlane je s svojimi animiranimi serijami, začenši z Družinskim človekom (Family Guy), osvojil televizijo. "Komični genij!" so vzklikali eni. "Čudežni deček animacije!" so kričali drugi. "Simpsonovi so končno dobili naslednike," so trdili tretji. Nato je prišlo leto 2012 – leto, ko se je MacFarlane predstavil tudi kinematografskemu občinstvu in postal znan kot "tip, ki je posnel film Ted".

Obešenjaška komedija o vulgarnem plišastem medvedku je v svetovnih kinodvoranah zaslužila več kot pol milijarde ameriških zelencev, MacFarlane je bil kot soavtor pesmi iz filma nominiran za oskarja, vodil pa je tudi samo podelitev zlatih kipcev. Njegov pohod na Hollywood se je začel. In že je tu prva prepreka.

MacFarlanov drugi celovečerec, nasilno profana in profano nasilna komedija Kako ne umreti na zahodu (A Million Ways To Die in the West), je njegov prvi večji strel v prazno. Čeprav se je MacFarlane med snemanjem te neposrečene satire na vesterne oborožil z všečno igralsko zasedbo, ki je bila pripravljena početi in izreči nezaslišane stvari, močno dvomim, da bodo njegove prihodnje izdelke oglaševali z besedami "od tipa, ki je posnel film Kako ne umreti na zahodu".

Divji, umazani zahod Film nas popelje v leto 1882, v majhno arizonsko mestece Old Stump. MacFarlane igra Alberta Starka – strahopetnega ovčjerejca, ki daje vtis, kot da je na Divji zahod pripotoval iz sedanjosti in da bi bil rajši kjerkoli drugje na svetu. Ko se izogne pozivu na strelski obračun in ko mu dekle Louise (Amanda Seyfried) pobegne k brkatemu poslovnežu Foyu (Neil Patrick Harris), se Albert odloči, da bo spakiral kovčke in se preselil v San Francisco.

Prav v tem času pa v mesto prispe lepa in skrivnostna Anna (Charlize Theron). Po tem, ko ji Albert reši življenje, se skupaj udeležita sejma, kjer izkušena revolverašica Anna neizkušenega revolveraša Alberta prepriča, da izzove Foya na strelski obračun. Med pripravami na veseli dogodek – te med drugim vključujejo zadevanje s pecivom, ki vsebuje THC – se golobčka počasi zbližata.

Albert na koncu spozna, da je najnevarnejša oseba na Divjem zahodu ("Kraju, kjer te poskuša ubiti vse, kar nisi ti.") prav njegova nova prijateljica. Anna mu je namreč zamolčala podatek, da je žena zloglasnega izobčenca Clincha Leatherwooda (Liam Neeson z izrazitim irskim naglasom in z marjetico v zadnjici).

Bo Albert zbral dovolj poguma in se zoperstavil svojima nasprotnikoma ali pa se bo podelal in pobegnil v civilizacijo, ubogo Anno pa pustil v moževi nemilosti? Trikrat lahko ugibate. Ne mi zameriti, če vam izdam, da je tisti, ki se dobesedno podela, brkati Neil Patrick Harris. In to kako! Naj vam to razkritje služi kot opozorilo o vrsti humorja, ki prevladuje v filmu. Če si slučajno niste ogledali Teda …

Multipraktik v okvari Albert se ne moti, Divji zahod je res nevaren. Komedija Kako ne umreti na zahodu je njegova najnovejša žrtev. Film je bolj podoben lanskoletnemu Osamljenemu jezdecu kot pa kultnim Vročim sedlom (Blazing Saddles) ali Mestnim fantom (City Slickers), na misel pa mi prideta še primerjavi z Divjim, divjim zahodom in Mestnimi fanti 2. Skratka, še ena komična zmešnjava. Vestern, najstarejši in najbolj ameriški žanr, znova žre svoje otroke.

Kje se je zataknilo tokrat? MacFarlane je film spisal (skupaj z rednima sodelavcema Wellesleyjem Wildom in Alecom Sulkinom), režiral, produciral in v njem odigral glavno vlogo. Ob razvlečeni in pretirano nasilni zgodbi ter množici neposrečenih šal o vetrovih in telesnih tekočinah predstavlja največjo težavo prav zadnje.

Med ogledom Teda sem občasno odmislil, kdo naslovnemu junaku posoja glas. Med ogledom filma Kako ne umreti na zahodu nisem nikoli, niti za trenutek, pozabil, kdo igra Alberta. Saj ne rečem, lepo je, da MacFarlane preizkuša nove reči. Morda bi bilo samo bolje, če bi si za svoj igralski prvenec izbral lik, ki ne bi nastopal v skoraj vsakem prizoru dvournega filma.

Zabavna Charlize MacFarlane je daleč najšibkejši (in najmanj zabaven) člen igralske verige, v kateri najdemo kar nekaj odličnih, a večinoma slabo izkoriščenih komikov in drugih igralcev, ki jih poredko zasledimo v komedijah.

Med temi izstopa pošastno seksi Charlize Theron, ki v prizorih z MacFarlanom rešuje, kar se rešiti da. Ob vsem straniščnem humorju me je tako še najbolj zabavala misel, kako je lahko v svoji vlogi tako prepričljiva. Albert Anno opiše kot "popolno anomalijo v njegovem svetu groze". Z njim bi se težko bolj strinjal.

Igalkino oprsje tokrat ostaja skrito pod različnimi plastmi blaga, zato pa Theronova pokaže smisel za humor in žilico za komedijo. Da premore oboje, je nakazala že na lanski podelitvi oskarjev, ko je MacFarlane prepeval o njenih oblinah in o dejstvu, da jih v filmih večkrat pokaže. Charlize je popoln paket: seksi, talentirana in še zabavna!

Seth, ustavi konje! S podobnimi pridevniki opisujejo tudi MacFarlana. Če bo nadaljeval v podobnem slogu, lahko na zadnja dva kar pozabi. Film sem si ogledal v gruči mladoletnikov. Občasen smeh in odobravajoče zgražanje so prekinjala dolga obdobja tišine. Težko si predstavljam, kako bi se na film odzvali bolj "sofisticirani" gledalci.

Čudežni deček televizije se bo moral bolj potruditi, če bo želel uspešno presedlati z malih na velike ekrane. Napovedano nadaljevanje Teda ne obeta nič dobrega. Na srečo nadaljevanja komedije Kako ne umreti na zahodu najverjetneje ne bomo dočakali.