Deja Crnović

Petek,
14. 11. 2014,
15.19

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

ocenili smo Liffe

Petek, 14. 11. 2014, 15.19

7 let, 1 mesec

OCENA FILMA: Gemma Bovery

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Nova različica Gospe Bovary v režiji Anne Fontaine prinaša lahkotno verzijo francoske klasike in literarne predloge Posy Simmonds, ki se poigrava tako s sodobnimi kot literarnimi klišeji.

Francoski film, posnet po priljubljenem stripu Posy Simmonds z istim naslovom, se poigrava tako s književno klasiko Gustava Flauberta kot s sodobnimi, skoraj hipsterskimi klišeji o romantičnem podeželju. V vasici v Normandiji se namreč srečata usodi Martina Jouberta (Fabrice Luchini), nekdanjega založnika, zdaj pa peka ročno izdelanega kruha, ki ga na tržnici kupujejo turisti, ter Gemme Bovery (Gemma Arterton), slikarke, ki se z možem preseli v precenjeno podrtijo, da bi pobegnila londonskemu vrvežu, in kot izvemo v stripu, pred svojim bivšim.

A idealiziranje francoskega podeželja, starih, propadajočih hiš, v katerih mrgoli miši in lokalno pridelane hrane, zahteva, kot ugotavlja Joubert, trdno osebnost, kar pa nihče od njiju ni, saj vsak po svoje bežita iz realnosti v svet sanjarjenja. Gemma Bovery se v slogu gospe Bovary loti romantičnih/spolnih podvigov z bližnjimi veleposestniki, medtem ko se Joubert, ki je morda bolj kot Gemma, sam podoben gospe Bovary, zateka v literarni svet francoskih (in ruskih) klasikov ter živi v prepričanju, da življenje posnema umetnost. Za kar se občasno potrudi tudi sam.

Medtem ko je Gemma Bovery v stripu kompleksen, nekoliko temačen lik, je v filmu Anne Fontaine velik del njene osebnosti zreduciran na bujno oprsje in zadnjico. V filmu namreč mrgoli bližnjih posnetkov njenih delov telesa, med njimi tudi skoraj erotični prizor z mesenjem kruha, podkrepljenih s slow motionom in romantično glasbo. Filmska Gemma Bovery je nekakšna francoska Monica Belucci, ki obsede velik del moškega prebivalstva, ki od komične pohote v celoti spregleda njeno globoko žalost.

V filmu, ki se po svoji humorni zasanjanosti v precej pogledih lahko primerja z Amelie, pač ni prostora za kompleksnejše osebnosti ali čustva, temveč gre za lahkotno nizanje dogodkov, po katerih celo tragičen konec deluje nekoliko smešno. Za Luchinijev lik, ki preklaplja med francoščino in zabavno polomljeno angleščino, se celo zdi, da svoj navdih išče v še eni podobno simpatični komediji Ženske iz 6. nadstropja, v katerem premožni Jean-Louis Joubert, z enakim priimkom kot v Gemmi Bovery, svojo aristokratsko dolgočasje preganja z obiskovanjem služabnic.

Gemma Bovery je prijetna in zelo francoska komedija, ki s svojo prikupnostjo in neškodljivim humorjem očara, ljubitelji romana in stripa pa ji bodo morda očitali enodimenzionalnost lika.