OCENA FILMA: Angleška pita

Pita kot pripomoček za onaniranje? Saj nismo v 90. letih! Danes najstniki v ta namen očitno uporabljajo rezine šunke, smučarske rokavice in potapljaške maske ter, kot se za spletno dobo spodobi, prenosne računalnike in kreditne kartice, ki so jih sunili staršem. To velja vsaj za angleške najstnike oziroma, natančneje, najstnike v Angleški piti (The Inbetweeners Movie) – celovečerni različici britanske najstniške serije The Inbetweeners, ki je dovolj zabavna, da bo zadovoljila ljubitelje tovrstnega komičnega peciva.

Slovenski "prevod" naslova filma je za povprečne gledalce, ki niso gastronomski "fašisti", precej posrečen in zgovoren, saj imata Angleška in Ameriška pita precej skupnega. Predvsem žanr – oba filma sta najstniški seksualni komediji s tipičnim najstniškim seksualnim humorjem. Pri obeh Pitah bi zaman iskali izvirnost – Angleška pita se zgleduje po ameriški različici, podobno kot se je ameriška zgledovala po uspešnici z začetka 80. let Pri pujsu.

Preprost recept ostaja enak – veliko brezsramnega humorja z dodatkom podivjanih hormonov namesto kvasa za vzhajanje. Čeprav gre za britansko komedijo in čeprav so štirje klišejski najstniki, ki po maturi odpotujejo na Kreto, da bi tam spočili svoje ročice (in utrdili kakšen drug del telesa), videti kot nezakonski otroci gospoda Beana in podivjane nimfomanke, ne pričakujte šal v slogu Letečega cirkusa Montyja Pythona. Nasprotno, čakajo vas številne navezave na genitalije in izločanje ter bolj ali manj neuspešne seksualne eskapade osebkov, ki so pripravljeni verjeti obljubi neznanca, da bodo v zameno za vsa svoja oblačila naknadno prejeli 100 evrov. Subtilnost in inteligentne zaplete mirno odmislite – ponavljam, naslov filma je Angleška pita in ne Angleški sufle. Bolj ko so šale politično nekorektne, zabavnejši je film in politično nekorektnih šal je v Angleški piti na pretek.

Zanimivo, da kljub absurdnosti nikoli ne zvenijo prisiljeno, kar je značilnost neštetih sorodnih, a precej manj uspešnih izdelkov. Če so nam glavni junaki še tako antipatični, slonijo šale predvsem na njih samih in na preprosti situacijski komiki, ki izhaja iz odnosov med njimi, ti pa so presenetljivo pristni. Brez obveznih počasnih posnetkov njihovih prihodov (na letališče, v mesto, na plesišče …), ki jih spremljajo dobro leto stare glasbene "štance", seveda ne gre, kljub temu pa film precej spominja na tipično humoristično TV-serijo – če seveda odmislimo dejstvo, da je večina dogajanja na prostem. Kot vam bodo povedali kuharski mojstri – včasih so najpreprostejši recepti najokusnejši.

Pohvalno je tudi, da ostajajo nastopajoči osebki skozi film zvesti samim sebi in se med zgodbo ne transformirajo iz piflarjev v fotomodele za spodnjice znamke Calvin Klein. Pravzaprav bi si pri nekaterih želeli večje pripravljenosti na spremembe, še vedno pa bodo številni učenjaki, ki se bodo v filmu prepoznali, veseli sporočila, da jih, če premorejo smisel za humor in so dovolj stanovitni, morda čaka ponudba, ki je ne bodo mogli zavrniti. Ženska ponudba, ki bo zmanjšala izdatke za šunko. Kar še ne pomeni, da so ženske v Angleški piti samo še en pripomoček za samozadovoljevanje. Nasprotno – film zaživi šele, ko se v njem pojavijo, kako pripravno, štiri dekleta. Simpatična, duhovita, preprosta in inteligentna. Takšna, ki si jih naši junaki niti ne zaslužijo, čeprav vemo, da jih bodo dobili.

In slabosti filma? Najbolje jih v slavnostnem nagovoru učencev na zadnji dan srednje šole opiše ravnatelj: "Skoraj vse bom takoj pozabil. Za večino mi je vseeno, nekatere pa zaradi odbijajočih značajev celo preziram." Ker je bil z njimi v stiku nekaj let, ga lahko razumemo. Gledalci na srečo v družbi najstniških protagonistov preživimo samo devetdeset minut, ki so dovolj zabavne, da jih po ogledu filma ne preziramo. Kar še ne pomeni, da jih ne bomo pozabili.

Napovednik filma Angleška pita: