Petek, 19. 10. 2018, 10.38
6 let, 1 mesec
Newyorčanom predstavljajo legendarnega slovenskega režiserja #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
V Muzeju moderne umetnosti (MoMA) v New Yorku bo od danes do 25. oktobra na ogled retrospektiva filmskih del slovenskega režiserja, snemalca, scenarista in montažerja Karpa Godine. Ob pomoči Slovenske kinoteke bodo v dveh dvoranah in ob avtorjevi prisotnosti dvakrat dnevno predstavili sedem izbranih programov njegovih najpomembnejših del.
V okviru retrospektive del Karpa Godine bodo predvajali tudi film o njem, Karpopotnik v režiji Matjaža Ivanišina, in še filma, pri katerih je bil Godina direktor fotografije in snemalec: Okupacija v 26 slikah režiserja Lordana Zafranovića in Črni film režiserja Želimirja Žilnika.
Okupacija v 26 slikah
"Neukrotljiva izrazna svoboda"
Godino so na spletni strani newyorškega muzeja označili za pomembno osebnost jugoslovanskega filma. Radikalni črni val v 60. letih je navdihnil z "neukrotljivo izrazno svobodo", ki je bila popolnoma usmerjena proti vsem oblikam zatiranja ter uspevala še dolgo po koncu titoizma in razpada Jugoslavije v državljanski vojni.
Makedonsko-slovenski filmar že več kot 30 let prinaša igriv anarhičen duh poetiki in politiki filma, kjer se giblje med fikcijo in nefikcijo v svojih avantgardnih kratkih filmih iz 60. in 70. let ter v igranih filmih iz 80. in 90. let. Sodeloval je z Bahrudinom Čengićem - Bato, Želimirjem Žilnikom, Lordanom Zafranovićem in drugimi predstavniki črnega vala, od takrat pa deluje v republikah nekdanje Jugoslavije kot režiser, scenarist, snemalec in montažer, še piše na spletni strani muzeja.
To bo njegova prva retrospektiva v ZDA, sovpadla pa bo z razstavo jugoslovanske arhitekture iz povojnega obdobja z naslovom K betonski utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948-1980.
Godina, rojen v Makedoniji, je diplomiral iz režije na ljubljanski AGRFT. Kot piše na spletni strani kinoteke, je prepoznaven po svoji edinstveni filmski govorici, ki leži na preseku družbeno angažiranega izraza in svojevrstne filmske estetike.
Prejemnik več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad
Njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, ter celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj so pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Z zadnjimi je sodeloval v uradnih programih skoraj vseh vidnejših svetovnih filmskih festivalov.
Prejel je več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi leta 2006 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leta 2013 Badjurovo nagrado za življenjsko delo in letos še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev za življenjsko delo. Bil je tudi pedagog na AGRFT.
Preberite še:
