Na turneji s Pankrti

Več fotografij!

Turnejo so poimenovali Nč se ne premakne, pot pa jih je peljala v Vinkovce, Novi Sad, Beograd, Dubrovnik in Zagreb. Zbrana karavana je v prvem delu turneje potovala udobno, v razkošnem poslovnem avtobusu v katerem ni manjkalo zabavnih zgodb iz preteklosti pa tudi pričakovanja, kakšen bo sprejem v krajih, kamor so namenjeni po vseh letih premora. Skupina je namreč z aktivnim koncertiranjem prenehala v letu 1987. Panonska nižina, Vinkovci, eno izmed središč panka Hrvaške. Prva postaja. Po veliki tivolski dvorani in tisočerih gledalcih precejšen šok, saj so ponovno stali na majhnem odru, med oboževalci, tako blizu, da so nekateri med koncertom padali na oder iz rok basista pa je med koncertom izginilo kar nekaj trzalic. Neverjeten sprejem, oboževalci, ponovno vseh generacij, tistih pravih pankerjev z irokezami ni manjkalo, ponovno smo lahko videli pravi pankerski pogo, ples pri katerem nihče ne ostane na svojem mestu. Prostor je bil vseeno napolnjen z energijo. Popolno razdajanje na odru pa so izvedli tudi Pankrti. Pero, Bogo, Slavc, Boris in pridruženi Ivan so odigrali na vse ali nič, kdaj pa kdaj je seveda kaj šlo malce po svoje, a to niti ni pomembno. Po koncertu so bili videti kot dvajsetletniki, ki so prvič stopili na oder in doživeli svoj ognjeni krst. Odlična popotnica za naslednjo postajo v Srbiji.

Novi Sad in predverje narodnega gledališča, večji prostor in dvomi, ali se bo vse skupaj napolnilo. Kako jih bo sprejela srbska publika, tonska vaja, prva tiskovna konferenca s pametnimi in manj pametnimi vprašanji. Sledila je obilno mastna večerja v hotelu, kjer so kraljevali ritmi narodnih pesmi, a to vseeno ni preprečilo, da se kar naenkrat ni zaslišala Bandierra rossa, obarvana malce na turbo način. Pero, sicer izven odra precej bolj umirjen, kot bi si človek predstavljal, je čez mize poletel do plesišča in kot spremljevalni vokalist odpel sintesajzer različico komada, ki ga spremlja vsa ta leta in do potankosti predstavlja Pankrte, njihovo filozofijo in uporništvo. Gregor Tomc, Bogo, Slavc, tudi malce zadržani Ivan Kral ter celotna spremljevalna zasedba se ni mogla upreti, ko jih je ekipa sosednje mize povabila na da skupaj odplešejo pravo srbsko kolo. Ogrevanje, ki je kasneje nekaj stoglavo množico pripeljalo do popolne pank ekstaze in enega najboljših koncertov celotne turneje, kjer ena roka ni ostala ob telesu, kjer so v bularje obuti pankerji več časa preživeli v zraku, kot na tleh in kjer je publika odpela kar nekaj refrenov, kdaj pa kdaj pa so si tudi sami sposodili kakšen mikrofon z odra in se pridružili Pankrtom. Punkersko dvignjena Srbija je še večji sprejem pripravila v nekdanji skupni prestolnici, kjer se je sicer čar majhnega odra malce razblinil, a so Pankrti kaj hitro vso evforijo z odra prenesli med tisočglavo množico Študentskega Kulturnega centra, dvorane, kjer so pred več kot dvajsetimi leti že nažigali. Na drugačne čase jih je spomnilo tudi marsikaj v Hiši cvetja, kjer so se zbrali ob grobu nekdanjega vodje. V prvih vrstah mladež. Pred koncertom so se iz mobilnih telefonov v zadnjem hipu učili besedila pesmi, v večini bolj refrene, da upanja več ni, da je Ljubljana bolana, da se Metka ne more več žogat ... V Srbiji pank še zdaleč ni mrtev, tudi Pankrti so ostali.

Zadnji postaja drugega dela turneje, biser južne Dalmacije Dubrovnik in prestolnica Zagreb. Pankrti so bili ponovno na preizkušnji. V kraju kjer v poletnih mesecih težko najdeš prostor, kjer bi v miru spil kavo je v tem času diametralno nasprotje poletnega stanja in bolj spominja na kakšno opuščeno mesto nekje na severu Aljaske. Klub Karantena, kamor so v času dubrovniške republike pripeljali mornarje in jih po dolgi poti na ta način izolirali in s tem preprečili prenos nalezljivih bolezni med prebivalce, je tokrat izoliral tudi Pankrte. V hladnem prostoru se kljub obilici plakatov ni zbralo veliko oboževalcev, še tiste, ki pa so prišli, so ogradili z železno ograjo, ki po hrvaških zakonih dovolj dobro preprečuje vnos piva na plesišče. Pankrti so rutinsko in s polno mero izolirane Dubrovčane prestavili v prve vrste in dan kasneje nasmejani poleteli proti zadnji postaji turneje, hrvaški prestolnici.

Na dan, ko je Hrvaška izvedela, kdo bo mandatar nove vlade, ko je Zagreb pobelilo nekaj centimetrov snega, so ponovno dobili težko nalogo, segreti precejšnjo množico Tvornice. In če Totalna revolucija za njega ni rešitev so Pankrti med koncertom napravili prav to. Revolucija med publiko, dvakrat so se vrnili na oder, med drugim dodatkom so klice občinstva pričakali objeti z glavami drug ob drugem, vedoč, da je to po 30 letih še vedno tisto pravo.