KINO OTOK 2013: zvezdnati poklon Silvanu Furlanu

Prireditev ob odprtju mednarodnega dela filmskega festivala Kino Otok je izolski Manziolojiev trg, nad katerim so na četrtkov večer brez sledu oblačka zvedavo bedele zvezde, odela v črno-bele barve – skupaj s svojimi obiskovalci je namreč odpotovala v preteklost in se zazrla v nekaj pomembnih trenutkov slovenske sedme umetnosti. Leto 2013 je občina Nova Gorica posvetila spominu na eno osrednjih filmskih osebnosti v Jugoslaviji, Silvana Furlana, kateremu je Kino Otok posvetil večer ob odprtju. Gledalci so si tako lahko ogledali njegov prvi in hkrati zadnji avtorski film Deklica s frnikulami (1997), ki ga je leta 2005 umrli ustvarjalec posvetil svoji največji muzi, prvi in verjetno tudi edini slovenski filmski zvezdi Iti Rini. V spomin na pokojno igralko je ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja sledil eden njenih najbolj znanih filmov, ki se še danes uvršča med svetovne filmske klasike, Erotikon (1929) Gustava Machatyja, s katerim se je Ita Rina zapisala med filmske zvezde.

Pred projekcijama se je na odru zvrstilo tudi nekaj govorcev – kurator večera, posvečenega Furlanu, njegov prijatelj in sodelavec Vlado Škafar, je z obiskovalci šaljivo delil svoj spomin na prvo leto festivala, izjemno hladen prvi večer, na katerem se je mudil tudi Furlan, ki pa je ravno zaradi mraza malce negodoval. O svojem spominu na Furlana, pokojnega direktorja in ustanovitelja Slovenske , ki je zaznamoval tako rekoč vsa področja filmske umetnosti, med drugim tudi kot pedagog, programski vodja in kritik, je na Škafarjevo povabilo spregovorila tudi Karin Komljanec, igralka, ki se je v devetdesetih v Deklici s frnikulami prelevila v alter ego Ite Rine. V Divači rojena Ita Rina oziroma Ida Kravanja je svoj mednarodni vrhunec doživela s češkima filmoma Erotikon in Obešenjakova Tončka (1930), kmalu zatem pa se je poročila, prestopila v pravoslavno vero, se preselila v Beograd, si spremenila ime in se posvetila družinskemu življenju – poteza, ki je po besedah Karin Komljanec Furlan nikoli ni mogel razumeti. Zakaj bi igralka vse svoje talente in možnosti porinila ob stran?

Furlanu je na odru nekaj besed namenil tudi minister za kulturo Uroš Grilc, ki je obenem poudaril, da bi bil Furlan na to, kar je Kino Otok dosegel do danes, izjemno ponosen. Poudaril je pomen festivala, "ki prek filma okrepi vidnost in slišnost tistih, ki so bili prej spregledani" in slovenskim ljubiteljem filma omogoča, da jim za zadovoljevanje svojega okusa ni treba bežati onkraj meja naše države. S podobnimi trditvami sta obiskovalce pozdravila tudi izolski in novogoriški župan, direktorica festivala Lorena Pavlič pa se je še posebej zahvalila vsem posameznikom, prostovoljcem in ustvarjalcem, "ki so pripravljeni stopiti iz okvirjev našega časa" in s skupnimi močmi ustvarjati Kino Otok, festival, ki odkriva teme, spregledane v svetu komercialnega filma. Festival je letos posvečen svojevrstnemu uporu in sledi misli, da bomo živi ostali zgolj z bojem, odporom in ne s pristajanjem na dano. "Vodilna misel festivala ostaja, enaka je misel o filmu, enak je odnos do gostov, ki jih ne skrivamo pod rdečo preprogo," je o sproščeni in prijateljski tradiciji festivala še dodala direktorica.

Na festivalu Kino Otok se bo tako vse do nedelje mogoče družiti na najrazličnejših filmskih projekcijah, pogovorih, zvečer pa na sproščeni zabavi na Svetilniku, kjer se, tako kot poudarjajo organizatorji, lahko v toplem vzdušju oblikujejo nova poznanstva in prijateljstva. Letošnjo izdajo festivala zaznamuje tudi nova sekcija, Otok za mularijo, imenovan Podmornica, ki se osredotoča na otroke in mladino ter jim s filmskim izborom in najrazličnejšimi delavnicami in pogovori širi filmska obzorja.