Green Day še vedno znajo! (1. del)

Ameriška glasbena skupina Green Day je na sceni že več kot 25 let. Mnogi so dvomili, da nam prekaljeni punkrockerji po vsem tem času in po osmih izdanih studijskih albumih sploh še lahko ponudijo kaj novega. Toda trio je dvomljivcem dokazal, da se motijo in lani izdal kar tri albume, polne novega materiala, ki so jih kritiki in občinstvo dobro sprejeli.

Vprašanje, ki se je zastavljalo oboževalcem, pa je, kako bodo Billie Joe Armstrong in kompanija zmogli vključiti nove pesmi v že tako zapolnjen koncertni repertoar. Jim je uspelo? Odpravili smo se v Trst in Beograd, da to ugotovimo.

Trst

V Trstu nas je pričakalo muhasto vreme. Koncert se je odvijal na osrednjem trgu, med koncertom pa sta se izmenjavala rosenje in rahel dež. Oboževalcev, ki so zapolnili ogromen prostor pred odrom, to ni motilo. Iz vesele množice, polne pričakovanja, so se slišali predvsem italijanski klici, toda mnogo je bilo tudi slovenskih in hrvaških.

Pred začetkom koncerta so predvajali glasbo, ki je obiskovalce počasi pripravljala na to, kar bo sledilo. Da ta glasba ni bila izbrana naključno, nam kaže dejstvo, da so se tako v Trstu kot v Beogradu predvajale iste pesmi. Ko so se zaslišali prvi toni Bohemian Rhapsody zasedbe Queen, je množica začela popevati ob posnetku. Sledil je Ramonesov Blitzkrieg Bop, med katerim se je na odru prikazal rožnat zajec, maskota Green Dayev, in koncert se je lahko začel!

Punk rock spektakel je odprla pesem 99 Revolutions, ki je dala ime tudi turneji. Koga bi lahko presenetilo število glasbenikov na odru, saj so poleg tria, ki se pojavlja v medijih, na odru stali še dodaten kitarist, klaviaturist in spremljevalni vokalist. Med refrenom smo tako slišali kar pet glasov naenkrat (le bobnar Tré Cool ni imel svojega mikrofona), kar je ustvarilo enkratno zvočno sliko. Na splošno je bilo ozvočenje od samega začetka odlično.

Billie Joe se je z zdravljenja vrnil boljši, kot je bil kadarkoli prej

Prve besede Billieja Joeja so bile: "Viva Italia!" na kar so mu oboževalci odgovorili z aplavzom in glasnimi klici navdušenja. Med dvema kiticama je množico spodbujal z značilnim "Let's go crazy!" in nam kazal, naj ploskamo. Vsak trenutek, ko ni potreboval mikrofona, je izkoristil za tek na skrajno levo ali desno stran odra, medtem pa je brezhibno igral kitaro. Ko je pritekel nazaj do mikrofona, je zapel: "Hey yo!". Sploh mu ni bilo treba pokazati, naj ponovimo za njim. Sodelovanje občinstva je že dolga leta stalnica na koncertih Green Day in oboževalci smo to dobro vedeli. Dežja sploh nismo več opazili. Billie Joe je kralj obvladovanja množice. Z zdravljenja se je vrnil boljši, kot je bil kadarkoli prej. Poln energije je na koncu prve pesmi skočil z zvočnika pred seboj in tako nakazal, kako bo potekal celoten koncert.

Sledili so novejši hiti Know Your Enemy, med katerim se je bendu na odru pridružil srečni izbranec iz občinstva, zapel kitico pesmi in se z zaletom vrgel v množico, Stay the Night in Stop When the Red Lights Flash.

Nato so zaigrali pesem Letter bomb, manj poznano skladbo s prelomnega albuma American Idiot. Green Day so znani po tem, da na koncertih radi zaigrajo kakšen starejši komad, ki ni bil tako medijsko izpostavljan, in s tem osrečijo zagrizene oboževalce. Velikokrat se tudi spontano odločijo zaigrati kakšno pesem, ki se jim v tistem trenutku zdi primerna, in s tem pokažejo, da imajo ves svoj repertoar v malem prstu.

Koncert se je nadaljeval s pesmimi Oh Love, Holiday, ob kateri se je množica zares razživela in jo lahko štejemo za prvi vrhunec koncerta, Boulevard of Broken Dreams, Stray Heart in Nuclear Family.

Drugačen način tempiranja koncerta

Green Day imajo samosvoj način igranja. Med dvema skladbama praktično ne naredijo premora, zato je skoraj cel koncert brezšivno povezan. Ker pa bend in predvsem občinstvo vmes potrebujeta trenutek oddiha, te delajo na sredah pesmi. Medtem ko sta boben in bas igrala, nam je Billie Joe kaj povedal ali pa vzklikal "ti amo" in "grazie". Pokazal nam je svoje kitarsko znanje in zaigral spontano bluesovsko solažo. Najprej je na kitaro igral običajno, nato za hrbtom, na eni nogi, na koncu pa celo z zobmi!

Spet drugič je iz občinstva vzel zastavo in se z njo ogrnil. V nekem trenutku so mu na oder prinesli vodno pištolo in kot da ne bi bili že tako mokri zaradi dežja, je oboževalce poškropil z vodo. Nato je sledila bazuka za streljanje majic. Billie Joe je izkoristil enkratno priložnost prizorišča in poskušal izstreliti majico v nadstropno okno stavbe, s katere so srečni stanovalci opazovali koncert. Ko mu je po nekaj poskusih uspelo, smo bili gledalci navdušeni. Tretja puška, ki jo je na odru vihtel frontman, je bila zračna, njen izstrelek pa je bil toaletni papir, ki se je odvijal visoko v zrak in počasi padal v množico. V tej preprosti napravi je nekaj prisrčno pobalinskega in še vedno se mi smeji, ko pomislim nanjo.

Da ne bo pomote, vsi glasbeniki na odru so svoje delo opravili odlično. Hiperaktivnemu bobnarju Tréju Coolu popolno bobnanje ne predstavlja težav, zato je ves čas delal smešne grimase, flirtal z občinstvom in metal palčke v zrak. Basist Mike Dirnt je iz svojega inštrumenta izvabljal presenetljivo polne zvoke, preigraval zanimive lestvice, zraven pa poskakoval in izvajal zanj značilne sunkovite gibe. Spremljevalni glasbeniki so profesionalci in vidi se jim, da v igranju uživajo, čeprav se ne mečejo v ospredje. Toda zvezda večera je bil pevec in kitarist Billie Joe Armstrong. Poleg tega, da je avtor vseh besedil, je tudi vezni člen med občinstvom in nastopajočimi. Še nikoli nisem videl človeka, ki bi imel v sebi toliko energije in z leti je ima vedno več.