Bruce Springsteen – High Hopes

Ko imaš v spremljevalni skupini televizijskega zvezdnika, kakršen je Steve Van Zandt, ki mora namesto na turnejo po Avstraliji na snemanje nove televizijske serije Lillyhammer, je verjetno logična odločitev, da na turnejo po Avstraliji povabiš Toma Morella iz Rage Against The Machine, skupine, ki je pred leti že priredila skladbo The Ghost of Tom Joad.

Rezultat mešanja dveh svetov je album priredb, izsekov in novih različic starih pesmi, ki jih je delno zakuhal prav Morello. Ta je namreč obudil skladbo High Hopes iz leta 1995, na turneji pa s Springsteenom prepeval The Ghost of Tom Joad, ki sta jo posvetila Trayvonu Martinu.

In če se spomnite počasne skladbe The Ghost of Tom Joad, ki jo je o liku iz Steinbeckovega romana Grozdi jeze leta 1995 posnel Springsteen, vam bo album High Hopes verjetno blizu. Namesto umirjene akustične različice je na albumu namreč temačnejša, udarnejša in z violinami obogatena različica.

High Hopes je idealen album za stare oboževalce. Na Harry's Place in Down in the Hole so ostali zvoki saksofona Clarencea Clemonsa, American Skin (41 Shots) zveni kot nadaljevanje I'm on Fire in je bila napisana leta 2000 ob smrti Amadoua Dialla, temnopoltega prebivalca ZDA, ki so ga ubili policisti.

In prav počasnice so najmočnejša točka High Hopes, kjer prednjači Hunter of Invisible Game, za katerega so že ugotovili, da se dobro sliši v nadaljevankah (The Good Wife), ter The Wall, ki govori o Springsteenovem obisku spomenika žrtvam vietnamske vojne. Bruce Springsteen je pač idealen glasbenik za skladbe, ki govorijo o nacionalnih katastrofah, kar je lepo pokazal na albumu The Rising po napadih 11. septembra.

Med priredbami drugih glasbenikov izstopa Dream Baby Dream skupine Suicide, ki v Springsteenovi izvedbi zveni precej bolj optimistično kot original in ki jo je posvetil svojim oboževalcem, ki so si ta nenavaden album verjetno že zdavnaj kupili na CD-ju.