Svežina na robu Ljubljanskega barja: hiša, ki je ponovno zadihala

Zrak nas prežema od zunaj in z vdihom postane sestavni del naše notranjosti. Dihanje je nekaj tako samoumevnega in temeljnega za življenje, da se s tem niti ne obremenjujemo, poteka večinoma nezavedno. Razen seveda, ko nam nekaj vzame dih. Kot strokovnjak, ki se že več kot 20 let posveča ozaveščanju moči zavestnega dihanja in ugodnih učinkov, ki jih ima to na naše zdravje, dr. Milan Hosta z veseljem opaža, da se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji močno povečala pozornost v tej smeri, pa naj gre za dihanje ljudi ali objektov.

"Ugotavljam, da se zavedanje o pomenu kakovosti zraka in kakovostnega dihanja v Sloveniji veča. Na to vpliva več stvari. Predvsem so to globalni politični trendi. Svoje je dodalo tudi aktualno obdobje koronavirusa, dve leti posebnega vzdušja, strahu pred virusi, obdobje, ki je poudarjeno kazalo na to, da ni vseeno, kakšen zrak dihamo. Tretja stvar je zavest o samem zdravju, kjer vidimo, da bo moral človek odgovornost za svoje zdravje vzeti v svoje roke. V tem smislu se potem začnemo res ukvarjati s ključnimi stvarmi in ena od teh je gotovo kakovost zraka tako zunaj kot tudi v zaprtih prostorih, naših domovih," meni sogovornik.

Hiša mora dihati kot človek, če izgubi vitalnost dihanja, je njeno zdravje ogroženo, tako kot pri ljudeh.

Kaj imata skupnega nos in prezračevalna enota?

Način dihanja pove o človeku več kot osebna ali zdravstvena izkaznica. Govori o našem trenutnem počutju in zdravju, naših čustvih, našem pogledu na življenje, razkriva naše strahove in naš pogum, da jasno izrazimo, kar čutimo. Dr. Milan Hosta poudarja, da je pomembno, da ne dihamo preveč ali premalo.

"Hiperventilacija pomeni, da se diha preveč, kar lahko za sabo potegne do 150 različnih simptomov, ki lahko vodijo v različne bolezni. Vedno rad poudarim, da je treba dihati večinoma skozi nos. Nos je izjemen organ, ki očisti, navlaži, segreje in opravi trideset funkcij, ki jih usta ne. Nos varuje pljuča, ki so najbolj nežen organ in prvi, ki sprejme zunanji svet v našo utelešeno notranjost. Debelo črevesje je zadnji organ, ki posrka vse hranljive snovi iz prebavljene hrane in skozi resice pošlje hrano v krvni obtok. Če odpove nos, pljuča trpijo in poruši se zdravje. Dihanje skozi usta kot pomožni dihalni organ pač dolgoročno ni rešitev. Nos je torej tisti organ v telesu, ki ustvarja notranje ozračje. V tem smislu je pri vsakem stanovanju ali objektu, kot je moj, prav prezračevalna naprava tista, ki deluje kot nos. Lahko očisti zrak, ki prihaja v objekt, onesnažen zrak, ki znotraj zastaja, pa lahko pošlje nazaj. To se mi zdi ena najbolj ključnih stvari pri vedenju in razlogih za to, da je treba objekte prezračevati. Če tega ne počnemo, potem na neki način objekt ne diha. In ker ne diha, se v njem slabše živi," pravi dr. Milan Hosta.

Nos kot detektor in korektor kakovosti zraka

"Ko se začnemo resno spraševati, kakšen je zrak v naših notranjih prostorih, kjer preživimo veliko časa, nam postane jasno, da dobra prezračevalna naprava za objekt pomeni to, kar je nos za človeško telo. Vse, kar ostane tehnologom, je, da se poskušajo s svojim znanjem čim bolj približati temu, kar je ustvarila narava. S tem pristopom sem tudi sam raziskal trg prezračevalnih naprav, saj je v hiši, kjer živim z družino, zrak obremenjen z barjansko vlago in tveganje za razvoj plesni je večje od povprečja. Ko človek ugotovi, kako pomembno je njegovo dihanje in kakšen zrak sam soustvarja, se zave, da je treba prezračiti objekte na način, da objekt diha. Potem tudi človek v njem lažje diha. Koristno je, da poiščemo kakovostne naprave, kakršna je Lunosova, da si na ta način izboljšamo bivanje, zdravje, dihanje, počutje," meni sogovornik in nadaljuje:

"Za kontekstualizacijo - človek vdihne okoli 30.000-krat na dan. Ponoči to pomeni okoli 8.000 vdihov. Pri izdihu se vedno izloči tudi vlaga, pa tudi 70 odstotkov toksičnih snovi iz telesa. Tudi zato je za kakovost bivanja in zdravja zelo pomembno, da so prostori zračni, da jih prevetrimo oziroma da si pomagamo z napravami. Če ne zračimo, če tudi ponoči spimo v zaprtih prostorih, kjer zrak ne kroži, spimo v vse slabšem zraku in proti jutru se zbudimo v najslabšem zraku, hkrati pa smo sami dehidrirani, ker smo toliko vode že izdihali. Kam to vodi? Če izgubljamo veliko vode v telesu, bomo občutili jutranjo utrujenost, nenaspanost, slabo voljo, glavobole. Celice so žejne, ker so čez noč izgubile toliko vode, in potem manko iščejo v možganih, ki so najbolj namočeno tkivo. To je ena stvar. Druga stvar je ta, da se z relativno vlažnostjo in pa višjo temperaturo v spalnih sobah vlažnost še viša. V takih pogojih se plesen zelo rada razvija. Plesen izloča trose, ki jih dihamo v pljuča in vdirajo globoko v naš organizem, na ta način pa spet slabimo svojo mikrobioto, podrejo se lahko marsikateri procesi. Najmanj, kar se lahko zgodi, je, da smo nagnjeni k obraznim alergijam, k zamašenemu nosu, lahko se pojavijo tudi težave s sezonsko astmo, z bronhitisom, vnetjem žrela, sploh pri majhnih otrocih, ki spijo v zakotnih prostorih," razloži dr. Milan Hosta.

Koristno je, da poiščemo kakovostne naprave, kakršna je Lunosova, da si na ta način izboljšamo bivanje, zdravje, dihanje, počutje.

Ko objekt dobi svoj nos

Poudarja, da človek živi v neki atmosferi, na to atmosfero pa vpliva tudi okolje, v katerem živimo. "V zaprtih prostorih je atmosfera drugačna od zemeljske, naravne, zato se ji je treba na neki način čim bolj približati ter jo regulirati na način, da nam omogoča čim boljše bivanje v objektu. V objektu, ki ne diha, ki je poln tehnološko dovršenih stvari, ljudje lahko bivamo manj kakovostno, iz tega razloga sem se tudi sam odločil za vgradnjo prezračevalnih sistemov Lunos. Istočasno tudi sodobna gradnja teži k energijsko učinkovitim objektom, ki so dobro izolirani tako na stenah kot pri oknih in vratih. A to s sabo prinaša težave. Premalo je poudarka na ventilaciji, objekti tako posledično ne dihajo. Ker živimo na Barju, se vse skupaj pozna na visoki vlažnosti, na nekakovostnem bivanju in nabiranju kondenza, kar lahko vodi v nabiranje plesni na stenah, v slabenje našega zdravja. Na neki način je treba torej sodobno gradnjo, ki je energijsko učinkovita, dopolniti s prezračevalno enoto, da tudi objekti dihajo dobro. Z Lunosovo prezračevalno enoto objekt pridobi nos, nosnice, ki ustvarijo zdravo notranje okolje, atmosfero," meni dr. Milan Hosta in doda, da je njegov pristop k zraku v objektu podoben kot pri zraku v organizmu.

"Narava je pravzaprav naše zunanje telo in v Sloveniji imamo srečo, da živimo v tako lepi, tudi dobro prepihani naravi. Gozdovi dajejo zraku kakovost, ker ga prečistijo, hkrati pa s tem prinašajo več cvetnega prahu, kar lahko počistijo filtri. Na ta način je pomembno, da ves čas izmenjujemo zrak med zunanjim in notranjim okoljem, da skozi filtre v prezračevalni napravi dobimo tisto kakovost, ki jo želimo. Tudi če je zunanji zrak pozimi onesnažen s trdnimi delci, ga filtri v prezračevalni enoti lahko onemogočijo. Tako kot se trdni delci ustavijo ob nosu. Po vgradnji prezračevalne enote i-Vent lahko tako končno spet dobro zadihamo, ni nam treba prezračevati z odpiranjem oken, na račun varčevanja energije zdaj lahko to počnemo z napravami, ki omogočajo dobro ventilacijo in počutje v teh prostorih," sklene dr. Milan Hosta.

Z Lunosovo prezračevalno enoto objekt pridobi nos, nosnice, ki ustvarijo zdravo notranje okolje, atmosfero," meni dr. Milan Hosta in doda, da je njegov pristop k zraku v objektu podoben kot pri zraku v organizmu.