Neža Mrevlje

Petek,
11. 3. 2016,
13.59

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 11. 3. 2016, 13.59

6 let, 7 mesecev

Nemška hiša v Ljubljani - visoka drevesa in keramične ploščice na pročelju

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Nemška hiša, stanovanjska hiša ob nekdanjem Nemškem gledališču, današnji Drami, je ob svojem nastanku veljala za eno najmodernejših, že od začetka pa tudi pojem za kakovost bivanja.

Čeprav bi Nemška hiša ob Slovenski cesti in Gregorčičevi ulici potrebovala temeljito osvežitev, še vedno velja za eno tistih ljubljanskih stanovanjskih hiš, v kateri se najbrž marsikdo ne bi branil živeti.

Ob trodelni stavbi na južni strani je ograjen vrt, a ne kar kakšen, temveč s čudovitimi, z visokimi drevesi in drugim zelenjem. Na severni strani je vhodni parter.

A to je šele začetek, pročelje stavbe nagovarja z različnimi arhitekturnimi detajli. Balkoni, ložami, ornamenti iz keramičnih ploščic, kipi in drugim. Zato se mimoidočemu v tem delu mesta lahko pogosto zgodi, da bo njegov mimohod vsaj malo ustavila prav Nemška hiša.

Krilo, ki gleda na Slovensko, označuje arkadna pasaža. Ta je bila v stavbo vrezana ob razširitvi nekdanje Titove ceste po drugi svetovni vojni.

Od kod ime Nemška hiša?

Zgrajena tik pred prvo svetovno vojno v slogu dunajske secesije je Nemška hiša veljala za eno najmodernejših poslopij v takratni Ljubljani, stanovanja v njej pa so bila že od njenega nastanka sinonim za kakovost bivanja.

Pod zasnovo se je podpisal nemški arhitekt Ernst Schäfer, investitor pa je bila Kranjska hranilnica, ki je združevala predvsem nemški kapital. Od tod tudi ime Nemška hiša, zaradi njenih financerjev in avtorja.

Nemška četrt v središču Ljubljane

Poslovno-stanovanjska stavba pa ni bila prva in edina hiša, ki jo je v mestu zgradila Kranjska hranilnica. Njeno vlaganje v poslovne, stanovanjske in družbeno pomembne stavbe, med njimi tudi bolnišnice in šole, pa tudi v vodovodno in železniško omrežje, je imelo že svojo zgodovino, vse od nastanka hranilnice leta 1820.

Leta 1910 je hranilnica zgradila tudi Nemško gledališče. Zasnoval jo je arhitekt Aleksander Graf. Devet let pozneje je to postal prostor današnje ljubljanske Drame.

Ob Nemški hiši še Mali nebotičnik

Prav zaradi bližine, takrat še Nemškega gledališča, so stanovanja v Nemški hiši imela višjo vrednost. Poslovno-stanovanjska stavba je tako sooblikovala "nemško četrt" v mestu. Ob trodelnem objektu pa je Kranjska hranilnica nameravala pred prvo svetovno vojno zgraditi še en del Nemške hiše, a je načrte prekinila vojna.

Je pa zato leta 1932 Hranilnica Dravske banovine (HDB) z arhitektom Hermanom Husom na tem mestu zgradila Mali nebotičnik.

Prizidek, ki je prekinil stanovanjsko stavbo in gledališče

Sredi šestdesetih let so k Drami zgradili prizidek. Nastal je po načrtih Dušana Medveda, v njem pa so svoje prostore dobili zaodrje, Mali oder in uprava. Na ta način je bila prekinjena povezava z Nemško hišo, ta predel pa je postal z novimi objekti bolj zgoščen, manj zračen.

Skladišče za gledališke kulise

V Nemški hiši pa ima Drama tudi skladišče za shranjevanje gledaliških kulis. Gre za impozanten prostor s konstrukcijo za navijanje platen in številnimi okni, ki se razteza čez dve nadstropji in je tako visok deset metrov.

V njem so želeli vzpostaviti še dodatno prizorišče, vendar se to ni uresničilo, saj s stanovalci ni prišlo do dogovora za večerne prireditve. Zato pa v letošnji sezoni tam prirejajo nekatere novinarske konference, pogovore, okrogle mize in druge dogodke.