Deževniki so eni od najpomembnejših prebivalcev našega vrta

Tiha, majhna in precej neopazna bitja na našem vrtu igrajo pomembno vlogo. Njihovega koristnega namena so se zavedali že v starem Egiptu, zaradi česar jih je Kleopatra razglasila za svete živali. V zdravi zemlji je mogoče na kvadratni meter najti okoli 400 deževnikov, kar pomeni, da njihova teža na hektaru zdrave zemlje znaša okoli štiri tone. Ti deževniki pa letno predelajo kar 18 ton zemlje.

Čeprav jih imajo nekateri za škodljivce in vsiljivce, vrt brez njih ne bi bil več to, kar je. Deževniki so koristni, saj jedo odmrle ostanke rastlin, te nato prebavijo in izločijo v majhne kupčke, ki jih imenujemo glistine. Tako manj rodovitno zemljo spreminjajo v humusno prst, ki je bogata s hranili, kot so kalij, fosfor in dušik. Poleg tega pa deževniki s svojimi rovi poskrbijo tudi za rahljanje prsti, ki hkrati postane bolj odporna na vremenske razmere. Zemlja je na eni strani tako rahlejša, prepušča zrak in je bolj odcedna, na drugi strani pa je bolj kompaktna ter odporna na sušo in močan veter.

Tla gnojijo s svojimi iztrebki Iztrebki deževnikov so v vrtu svojevrsten zaklad, saj so tako rekoč naravno gnojilo. Vsebujejo petkrat več dušika, sedemkrat več fosforja in enajstkrat več kalija kot okoliška prst. Zakaj takšna sprememba prsti? V prebavilih deževnikov biva množica glivic in bakterij, ki poskrbijo za kopičenje mineralov, kar pa vpliva na rodovitnost prsti. Iztrebki so tako odlično naravno gnojilo.

Namesto gnojil poskrbite, da bo na vašem vrtu dovolj deževnikov Če želimo z deževniki živeti v sožitju in bi radi obojestransko korist – o¬ni bodo mirno živeli svoje življenje, mi pa bomo imeli zdrav in bogat vrt, moramo tudi skrbeti zanje. Prvi korak je, da se odpovemo kemičnim gnojilom, saj ta namreč pogosto vsebujejo sol ter preostale snovi, ki škodujejo zemlji in deževnikom.

Za učinkovitejše delovanje deževnikov mora biti zemlja vedno prekrita z rušo ali odmrlo organsko snovjo zelnatih rastlin. To je še posebno pomembno jeseni, saj jih ruša varuje pred najhujšim mrazom, poleg tega pa smo jim zagotovili vir hrane. Jeseni tako, če ne želimo, da nam napadejo zdrave poganjke, ne grabimo listja, saj je to njihova glavna jed.

Na zmanjšanje števila deževnikov na našem vrtu vplivajo tudi obračanje zemlje (oranje, prekopavanje), večletna pridelava tistih vrtnin, za katerimi ostane na zemljišču zelo malo rastlinskih ostankov, ter visoki odmerki rudninskih gnojil.