Ponedeljek, 19. 12. 2016, 21.00
7 let, 2 meseca
Sportalov zakaj
Zakaj smučarji v tehničnih disciplinah štartajo od 30. mesta navzdol?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah se zadnja leta s štarta druge vožnje podajo od uvrščenega na 30. mesto do najhitrejšega. Ideja za spremembo se je porodila Tonetu Vogrincu, sivi eminenci slovenskega smučanja, in njegovim kolegom iz alpskega odbora pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS). Razlog? Poskus izenačenja pogojev za tekmovalce.
Alpski smučarji, ki tekmujejo v slalomu in veleslalomu, so v preteklosti preizkusili že več receptov, povezanih s štartom v drugem teku. Nekaj časa je veljalo pravilo, ki določa, da tekmovalci v drugi vožnji štartajo od petega mesta navzdol, v naslednjem koraku so uvedli štart v drugi vožnji od 15. mesta navzdol, danes pa velja pravilo, da tekmovalci štartajo od 30. mesta proti najhitrejšemu smučarju v prvi vožnji.
Nekaterim smučarjem se kljub visoki štartni številki uspe povzpeti na zmagovalni oder. Tina Maze je s štartno številko 47 presenetila tekmice in zmagala na smuku v St. Moritzu. To je bila prva slovenska ženska zmaga v kraljevi disciplini alpskega smučanja.
To pomeni, da drugi tek odpre tekmovalec, ki je v prvi vožnji zasedel 30. mesto, torej zadnje, ki še vodi v finalno vožnjo. Zadnji se na progo poda vodilni tekmovalec po prvem smučarskem polčasu. Pri iskanju idealnega recepta je zadnja leta zelo dejaven tudi Tone Vogrinec, nekdanji trener in dolgoletni smučarski funkcionar.
Tone Vorinec si želi poiskati sistem, ki bo tekmovalcem v smučarski karavani zagotovil čim bolj enakovredne pogoje.
Neenakopravni pogoji so zahtevali posebno obravnavo
"Alpsko smučanje je eden redkih športov, kjer so pogoji za nastopanje zelo neenakopravni. Štartna številka v tehničnih disciplinah pri tem igra zelo pomembno vlogo. To je bil glavni razlog za pobudo, ki smo jo dali skupaj člani izvršnega odbora FIS," je pojasnil Vogrinec.
"Pred leti, ko proge za smučarske tekme še niso bile tako dobro pripravljene, kot so danes, je že med tekmovalci od številke 1 do 10 nastala tudi do sekunda razlike, kaj šele v primerjavi s tistimi s slabšimi štartnimi številkami. Ko se okrog smučarskih vrat pojavijo smučine in je proga načeta, je nemogoče dosegati čase, kakršne dosegajo tekmovalci z nižjo štartno številko," je orisal razloge za predlog spremembe.
Prejšnjo pravilo, po katerem je v drugem teku najprej štartal tekmovalec, ki je zasedel peto mesto, nato četrti in vse do prvega, je pomenilo zgolj to, da so imeli najboljši tekmovalci prednost dvakrat, je poudaril Vogrinec, znan po predlogih za spremembo pravil v smučarski karavani.
Teniški sistem
Tako je na primer pred šestimi leti predlagal pravilo, ki spominja na teniški sistem. "Predlagal sem, da bi na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju nastopilo samo 32 tekmovalcev, ki bi se na tekmo uvrstili na podlagi kvalifikacij. Mislim, da je danes, ko v prvem teku smuča več kot 80 tekmovalcev, številka odločno previsoka. Po prvih 30 televizije tako ali tako prekinejo neposredni prenos, gledalci, ki si tekmo ogledajo v živo, pa zapustijo prizorišče, saj jih čaka še drugi tek," pravi Vogrinec.
"Da bi bili pogoji čim bolj enakopravni, sem predlagal, da bi na tekmah svetovnega pokala najboljši na svetu nosil številko ena, najslabši, ki bi se kvalificiral med 32 najboljših, pa številko dve. Oziroma še bolje, ravno obratno, najboljši bi štartal drugi, najslabši pa prvi. S to idejo se še ukvarjam," je povedal Vogrinec. "Kdor je v paru hitrejši, bi se kvalificiral v naslednji krog. Izpeljali bi tri kroge in na koncu finale, v katerem bi nastopilo 12 najboljših v obratnem vrstnem redu, kot so dosegali čase."
V skladu s tem pravilom je bila že izvedena tekma svetovnega pokala v Sestrieru, a zaradi neizpiljenosti forme in slabe organizacije, ki je pomenila preveč čakanja, tekma za televizijo ni bila zanimiva. Vogrinec je, nasprotno, prepričan, da bi se dalo s hitrejšim prevozov smučarjev na štart to težavo odpraviti. "Tak format bi po mojem mnenju popestril smučanje in izenačil pogoje za tekmovalce."
V novo sezono z drugačnim pravilom v hitrih disciplinah
Z novo smučarsko sezono se je uveljavilo tudi novo pravilo v hitrih disciplinah, ki določa, da najboljših deset tekmovalcev štartno številko izbira med lihimi števili od 1 do 19.
Senzacije z visokimi štartnimi številkami
V preteklosti smo bili priča nekaterim senzacijam, za katere so poskrbeli smučarji, ki so se na zmagovalni oder prebili z visokimi štartnimi številkami.
Tako je na primer slovenska smučarka Katja Koren, ena od predstavnic t. i. vražjih Slovenk, v svoji kratki smučarski karieri poskrbela za kar dve takšni senzaciji. Leta 1993 je s štartno številko 66 pri rosnih 18 letih zmagala na superveleslalomu v Flachau, leto pozneje pa na olimpijskih igrah v Lillehammerju s štartno število 33 postavila najhitrejši čas prve vožnje in na koncu osvojila bronasto olimpijsko medaljo v slalomu. Njena najboljša slalomska uvrstitev do takrat je bilo 13. mesto.
S štartno številko 66 si je spektakularno zmago v smuku leta 1993 v Val Gardeni prismučal tudi smučar iz kneževine Liechtenstein Markus Foser, hrvaškemu asu Ivici Kostelići pa je to uspelo s štartno številko 64 leta 2002 v Aspnu. Na najvišjo stopničko odra za zmagovalce se je z visoko štartno številko 47 povzpela tudi Tina Maze, ki je leta 2008 zmagala na smuku v St. Moritzu in s tem poskrbela za prvo slovensko žensko zmago v tej kraljevski disciplini alpskega smučanja.
