Smučarji na Massijevem pragu, a pod žensko taktirko

"Čeprav so treningi zelo raznoliki, pa to ne zmanjšuje njihove zahtevnosti," so nam ob našem obisku na sredini tretjega delovnega tedna kondicijskih priprav na novo sezono drug za drugim ponavljali slovenski alpski smučarji. Te dni se na Goriškem z občasnimi obiski Gradeža preizkušajo v tekaških prvinah na novogoriškem štadionu, marljivo dvigujejo uteži v večnamenski dvorani v Šempetru, preklinjajo višino stopnic ob teku navkreber, osvajajo osnove joge, veslajo na Soči, premagujejo kolesarske kilometre, opravljajo vaje na mivki in jadralni deski …

"Marljivosti in iznajdljivosti na različnih področjih jim ne gre očitati, a na koncu so vendarle smučarji. Vse to delajo zaradi smučarske sezone, zato bo na koncu ključen prenos na sneg. Nekdo lahko izstopa na vseh kondicijskih treningih, a če tega ne bo znal prenesti na sneg, mu to ne bo kaj prida pomagalo," pojasnjuje odgovorna trenerka za kondicijsko pripravo Nika Radnjenovič, smučarski trener Gašper Markič pa jo dopolnjuje: "Pristop bo nagrajen z rezultati v tekmovalni sezoni."

Tudi to so priprave na Pjongčang 2018. Foto: SloSki

FOTO: Kolesarski trening skozi objektiv Matica Klanška Veleja/Sportida

Fotogalerija

1

 / 19

Andrea Massi na drugi strani Soče

Primorske priprave so plod zamisli Andree Massija, ki je po umiku olimpijske prvakinje Tine Maze z moško ekipo delal v zadnjih dveh sezonah ter bil "krivec" za vzpostavitev smučarsko-posoškega sodelovanja. To se nadaljuje tudi po tem, ko so 50-letnega Goričana pri Smučarski zvezi Slovenije odslovili.

Kako je to vplivalo na obarvanost treningov? "On je dal pobudo za tukajšnje priprave, ključ za tukajšnjo podporo pa je bilo tudi Massijevo ime. A zdaj smo v novem poglavju. Delamo pod Nikinim vodstvom. Osebno ji zelo zaupam. Poslušam njo in sebe. Delam," odgovarja najboljši slovenski smukač Boštjan Kline in priznava, da so po zamenjavi šefa kondicijske vadbe tudi delno spremenili koncept dela.

Boj s samim seboj

"Vsake kondicijske priprave so tudi boj s samim seboj. Včasih glava reče, da je dovolj, kar je nato treba premagati. Predvsem začetek je bil kljub postopnemu povečevanju intenzivnosti zelo zahteven. Pri tem veseli pestra obarvanost aktivnosti. Veliko je tudi funkcionalnih vaj, pri katerih dela celotno telo. Verjamem, da bomo po teh treningih pripravljeni za osrednji del priprav na sezono," razmišlja Martin Čater, medtem ko Miha Hrobat izpostavlja pomembnost ekipnega duha.

Tilen Debelak, Miha Hrobat, Martin Čater in Boštjan Kline med kolesarskim "spoznavanjem" Posočja. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

"Treningi niso nikoli preprosti, zato je v trenutkih, ko si že na koncu z močmi, dobrodošla spodbudna beseda sotekmovalca. Poleg tega smo tukaj vsi z mislimi pri delu. Doma ima vsak še sto drugih opravil. Tukaj je drugače. Prav zaradi tega dobro delamo. Osebno že čutim napredek," pravi najmlajši član moške ekipe za hitri disciplini, ki je letos z dobrim nastopom na svetovnem prvenstvu že rezerviral tudi letalsko vozovnico za olimpijske igre. Te bodo za vse največji izziv. Priznavajo, da na to pomislijo predvsem takrat, ko že pošteno zapečejo noge ali pa ko se kakšna utež zdi (pre)težka.

Nika Radjenovič: dama z drugačno avtoriteto

Kaj je rdeča nit treningov na Goriškem?
Na prvem mestu razvoj osrednjih motoričnih sposobnosti. Poudarek je na moči in vzdržljivosti. Ker pa so v ekipi fantje s čvrsto osnovo, se posvečamo tudi podrobnostim. Velik poudarek namenjamo nadzoru gibanja, motoričnemu učenju in zveznemu oziroma tekočemu gibanju.

Kondicijski treningi: individualno ali skupinsko?
Sem zagovornica skupinske dinamike. Predvsem pri alpskih smučarjih, za katere je znano, da jim kondicijska vadba smrdi in se je sami težko lotijo. Poleg tega je delo v skupini dobrodošlo tudi zaradi medsebojne spodbude in nasvetov. Obenem je lahko smučar na višji ravni pripravljenosti tudi navdih za preostale. Jasno, kakšna šala včasih poskrbi za prijetnejše vzdušje.

Foto: MaPa Smučarje ste spoznali že pred tremi sezonami. Lani ste po letu umika treninge vodili skupaj z Andreo Massijem. Kako pomembna je tovrstna kontinuiteta?
Vsak tekmovalec ima svoj značaj in potrebuje drugačen pristop. Poleg tega trener raste z ekipo. Ko spozna tekmovalce, v vsakem trenutku ve, kaj potrebujejo. Sicer pa na kondicijske treninge gledam skozi smučarsko prizmo. Kaj bodo potrebovali na snegu? Jasno je sicer, da čudežne vaje ni. Prisotni so določeni vzorci, ki so prenosljivi na smuči. Konkretno, že tek po petah ali z nizkimi boki je lahko znak za smučanje. Prav zaradi tega je pomembno, da je na pripravah tudi Gašper Markič, ki je na snegu ves čas ob smučarjih.

Lokacija treningov se ni spremenila. Koliko Massijeve dediščine je ostalo v konceptu dela?
Sodelovala sem na njegovih treningih. Marsikaj je bilo zelo dobro in koristno, zato smo to ohranili. Kar sem pogrešala, pa sem dodala. Želim, da športniki postanejo sproščeni in agilni. Kot panterji. To jim skušam vcepiti. Vsi so močni, hitri in vzdržljivi, a to morajo znati elegantno izkoristiti in prenesti v svoje delovno okolje, torej na sneg. Tam bodo morali dodati svoje občutke.

Kaj je dal Massi tej skupini smučarjev?
Je odličen motivator in prava trenerska avtoriteta. Iz fantov je skušal izvleči tudi ubijalski športni instinkt. Gnal jih je do skrajnih meja, na katerih se človek odloča, ali bi šel naprej ali ne. Preganjal jih je iz cone udobja. Fantje so ga na treningu spoštovali. Zanje je bil pravi vodja in selektor.

Kako trda pa je vaša roka? Kako pomembno vlogo ima v tem odnosu spol?
Razlike so očitne. Pri Massiju so bila vsaj na treningih navodila skorajda vojaška. Povedal je, kaj storiti, in fantje so mu sledili. No, pri nas je malce več komunikacije. Pri tem priznam, da tekmovalci iščejo tudi meje, do katerih lahko gredo. To izvira tudi iz odnosa moški - ženska. A ne pustim se pretentati. Ne hrepenim po militaristični avtoriteti. V komunikaciji želim tudi povratno informacijo. Avtoriteto seveda moram imeti, toda več kot ta mi pomeni medsebojno zaupanje.