Rok Perko: olimpijsko medaljo obljubil že osnovnošolski učiteljici

"Dokazal bom, da to ni bil le preblisk," je po sanjskem drugem mestu v Val Gardeni opozarjal slovenski smučarski reprezentant Rok Perko, ki je v pretekli sezoni osvojil več smukaških točk kot v vseh predhodnih zimah skupaj. A bolj kot predolgo prebijanje v preteklosti, ki mu je prinesla tudi naslov mladinskega svetovnega prvaka, ga zanima prihodnost. "Čaka me še kar nekaj sezon, vsaj dve olimpijski, cilji pa so visoki," med počitkom ob dvigovanju uteži razmišlja Tržičan, ki bo sredi julija dopolnil 28 let.

Se vam zdi, da že malce diši po snegu? Do pravega snežnega treninga me čaka še veliko dela, a misli so vsekakor tudi že pri zimi. Imel sem kratek, a lep dopust. Še 10. 5. sem na ledeniku Mölltal treniral smuk, dober teden zatem sem se poročil s svojo ljubeznijo Tjašo in nato z njo užival na poročnem potovanju. No, že na Maldivih mi je striček v glavi dejal, da bo treba prijeti za uteži. Ob vrnitvi sem se torej lotil dela. Delo z utežmi, tek, kolesarjenje, badminton, košarka, nogomet, rolkanje … Aktivnosti mi ne primanjkuje.

Ste se v fazi treninga, v kateri pravzaprav sami sebi narekujete delovni ritem. Mar ni za športnika med individualno vadbo značilno, da ob preseženem pragu utrujenosti odneha hitreje, kot pa če ga priganja skupina ali pa vsaj avtoritativni trener? Smučar pri določenih letih pride do spoznanja, da ga lahko le ustrezna stopnja motivacije pripelje do želene pripravljenosti. Sam imam med kondicijskimi treningi v mislih vseskozi smukaške proge, predvsem tiste, na katerih sem bil v preteklih sezonah najbolj utrujen. Ni skrivnost, da je to predvsem Bormio. Verjetno v smukaški karavani ni smučarja, ki ne bi ob dvigovanju uteži pomislil na tisti smuk. O tem sem prepričan, saj vem, da se vsako sezono pred prvim treningom na štartu gledamo in si rečemo, da bomo znova trpeli. Podobna je wengenska zgoda. Prav zaradi tega nimam težav z motiviranostjo. Zavedam se, da so to ključni meseci za pripravo na novo sezono. Zdaj gre vse po načrtu. Zdravstvene težave so zgodovina. Iz tedna v teden lahko dvigujem po 20 kg več. Začel sem s 120 kg, pri koncu julija bom pri 210. Ob koncu poletja želim imeti povsem čisto vest in poravnane račune do sebe. Na sneg želim stoodstotno pripravljen. Jasno, nato bodo svojo vlogo odigrali še tehnika, delo s serviserjem, vzdušje v ekipi in tudi sreča.

Pretekla sezona je bila za vas najboljša v karieri, a po drugi strani tudi polna nesrečnih spodrsljajev, ki so vam preprečevali še boljše rezultate. Je nemara tudi to dodaten vir motivacije? Prav gotovo. A z zadnjo sezono sem zelo zadovoljen, čeprav se strinjam, da je šlo na številnih prizoriščih vse narobe. Že zdaj, daleč pred prvo preizkušnjo, lahko trdim, da sem se sposoben na prav vsaki tekmi bojevati za visoka mesta. V preteklosti sem se veselil zgolj določenih smukov, preostali so bili zame prezahtevni. Zdaj čutim, da sem toliko dozorel, da lahko napadam na vseh tekmah. Za nameček nameravamo letos v Severno Ameriko odpotovati že 10 dni pred običajnim datumom selitve. Vadili naj bi v Vailu in Copper Mouintainu. Lep primer so Italijani, ki so lani ubrali takšno pot in nato kot za stavo nizali vrhunske rezultate.

Veselite se novosti na pripravah, vseeno pa verjetno nikoli ne boste imeli pogojev, s kakršnimi se na primer lahko pohvalijo Avstrijci ali Švicarji. Na katerih ravneh ste, vsaj po vaši oceni, najbolj prikrajšani? Ko bi na primer Avstrijci vedeli, v kakšni prednosti so pred nami, bi se jim smejalo. Verjetno jim ni jasno, s kakšnimi težavami se ubadamo in v kakšnih razmerah delujemo. Kje bi začel? Hm, kar pri kondicijski vadbi, kjer so razlike verjetno celo najmanjše. Doma imajo opremo, saj so rojeni ob tovarnah, blizu domače hiše imajo smukaško progo, vadijo lahko na različnih terenih, testirajo v vetrovnih kanalih …

Vseeno Rok Perko ni belopolti atlet v boju s temnopoltimi šprinterji ali Bojan Tokič v boju s kitajskimi namiznoteniškimi igralci … Da, Slovenci imamo srce. Ne bomo iskali izgovorov že pred tekmo. Izhodišče ni povsem enakovredno, a zmaga med tekmeci je vsekakor mogoča.

Je prav zmaga na tekmi svetovnega pokala glavni cilj? Da. Vem, da bom nekega dne zmagal na tekmi svetovnega pokala. Ne le enkrat. Ne skrivam želja. Želim mali kristalni globus in olimpijsko kolajno.

Z Andrejem Špornom prebijete skupaj veliko dni, tako poleti kot tudi pozimi, a pri pogledu na olimpijske igre sta, kot vse kaže, povsem različna … Zanj je olimpijski smuk ena tekma, zame pa življenjski cilj. Ubijal bi za kolajno na ZOI. Ena tekma v štiriletnem obdobju, ena priložnost. Olimpijske igre gledajo vsi. Takrat moraš pokazati, iz kakšnega testa si. Ko me je učiteljica v tretjem razredu osnovne šole vprašala, kaj bi rad postal, sem ji odgovoril, da želim le olimpijsko kolajno v alpskem smučanju.

A do olimpijske kolajne lahko pride tudi "padalec" v vremenski loteriji. Pri globusih pa do izraza pridejo še stabilnost, vsestranskost in široka paleta znanja. Zdi se, da vam v tej paleti primanjkuje kar nekaj barv. Kako doseči večjo konkurenčnost na vseh progah? Če naštejeva vse smuke v svetovnem pokalu, za prav nobenega ne bom dejal, da se ga bojim. Ko se bo sezona začela, bom pred vsako tekmo enako odločen. Ostajam pa tudi na realnih tleh. Vem, da nisem povsem enako konkurenčen na prav vseh smukih. Ko bom na primer prišel v Val Gardeno, kjer sem bil lani drugi, bom želel do prvega mesta. Na prav vseh tekmah pa bo moj cilj napredek v primerjavi z rezultati preteklih sezon. Če bom nadaljeval v tem slogu, bom obogatil paleto, o kateri govorite.

Eden od predpogojev za smučarsko uspešnost je žal tudi tveganje. Razmišljate o hoji po robu in mogočih posledicah? Verjamem, da višja stopnja odločnosti zmanjšuje verjetnost hujšega padca. Če bom agresiven, čvrst in pripravljen na vse, bom premagal ovire. Prav negotovost te dela šibkega.

Niste več neizkušeni dvajsetletnik. Čutite, da se bolj zrelo lotevate tekem? Ne obremenjujem se več z imeni tekmecev. Včasih sem jih opazoval z velikim strahospoštovanjem. Cenim jih tudi danes, a vendarle so moji tekmeci. Poskušal jih bom prehiteti. Ta miselni preskok je največja sprememba, ki je prišla s smučarskim dozorevanjem. Razmišljam predvsem o sebi in lastnih mejah.