Putina je izgubil v megli, a dočakal olimpijske sanje

Potem ko je prestal že osmo operacijo kolena, je Alek Glebov, mariborski alpski smučar, ki je pred petimi leti izkoristil deloma rusko obarvano družinsko drevo in okrepil reprezentanco gostiteljice olimpijskih iger 2014, tekmovalne smuči postavil v kot. "Ko je zdravnik po artroskopskem posegu kolena odstranil prosti kostni delec, mi je dejal, da česa podobnega v svoji poklicni karieri še ni videl. Dodal je, da se ob nadaljnji smučarski karieri lahko že v kratkem dogovoriva za točno določen termin operacije z namestitvijo umetnega kolena," odločitev za smučarsko upokojitev pojasnjuje 32-letni nekdanji slovenski reprezentant in dodaja, da ob slovesu pretirane grenkobe ni občutil.

"Z odločitvijo o tekmovalni upokojitvi sem se spogledoval že nekaj časa. Zadnja operacija je bila odločilna. Spoznal sem, da je zdravje vendarle najpomembnejše. Ne želim se posloviti kot pohabljenec. Prav zaradi tega sem se hitro sprijaznil s tem, da je določenega poglavja v mojem življenju konec. Navsezadnje ob pogledu na svojo kariero nimam slabe vesti. Predvsem v zadnjih letih sem v ta šport vložil vse. Imel sem tudi močno oporo. Vem, da bi bili lahko rezultati še boljši, a dejstvo je, da so zdravstvene težave dodobra zavrle moj razvoj," poudarja Glebov.

Na olimpijskih igrah kot domačin

V svoji karieri je dobro desetletje nastopal v svetovnem pokalu in se zgolj trikrat prebil med dobitnike točk. Prvič mu je to uspelo leta 2007, ko je branil slovenske barve, preostale točke pa je po menjavi športnega državljanstva prispeval za rusko reprezentanco. S to je nastopil tudi na dveh svetovnih prvenstvih in leta 2014 na olimpijskih igrah v Sočiju, kjer je na smuku v mariborskem obračunu za pičli dve stotinki sekunde prehitel Klemna Kosija in osvojil 23. mesto. Prav olimpijski nastop označuje za najlepšo izkušnjo svoje smučarske kariere.

"Dvomim, da bo v prihodnosti še kateri slovenski športnik na olimpijskih igrah nastopil kot domačin. To je neverjeten občutek. Čutil sem izjemno podporo navijačev, vseh delavcev ob progi … Prevevala so me prav posebna čustva, ki so se mi za vselej vtisnila v spomin," pripoveduje Alek in priznava, da je imel kot član ruske reprezentance neprimerno boljše pogoje za treninge. Pogrešal pa je notranjo konkurenco, saj je bil s trenerji na treningih pogosto sam ali pa obkrožen z mlajšimi in manj konkurenčnimi smučarji.

Putina in Medvedjeva ni dočakal

Pred olimpijskimi igrami v Sočiju je v ruski smučarski reprezentanci, ki so jo preplavili slovenski trenerji, čutil tudi močno podporo države. Vseeno se s kakšnim vidnejšim predstavnikom ruskega državnega vodstva ni srečal. A ni manjkalo prav veliko, da bi spoznal predsednika in premierja Vladimirja Putina in Dmitrija Medvedjeva … "Nekoč smo bili na pripravah na ledeniku Zermatt. Po treningu je bil napovedan obisk Putina in Medvedjeva. Rusi so zakupili celotno restavracijo na smučišču. Tekmovalci smo se, skladno s protokolom, že preoblekli, a zaradi megle helikopter ni mogel poleteti iz doline, tako da smo na koncu večerjali sami," se spominja Mariborčan, ki se je po koncu kariere vrnil v domače mesto in si hitro našel zaposlitev.

Čeprav se je pogovarjal tudi o sodelovanju s slovensko moško ekipo za hitri disciplini, ki jo vodi njegov someščan Peter Pen, pa bo v novi sezoni skrbel za FIS-program za mladinec v okviru Smučarskega kluba Branik. "Vedno sem upal, da bom lahko svojemu klubu, ki je vame veliko vložil, tudi kaj vrnil. Čeprav sem sprva računal na prosto leto, pa sem, ko se je pojavila priložnost, hitro našel skupni jezik s klubskim vodstvom. Vesel sem, da se vračam v domače okolje," pravi novinec v trenerskih vrstah.